Firefox je priljubljen spletni brskalnik, ki temelji na lastnih pogonih za upodabljanje HTML in hitro izvajanje javascripta, ki jih je v odprti kodi razvila organizacija Mozilla. Te pogone so prenesli tudi v mobilna okolja in nedavno se je rodil Firefox for Mobile.
PCji v obliki, ki jo poznamo izpred deset in več let, počasi izginjajo z našega obzorja. Osebne računalnike uporabljamo za najrazličnejše namene in v veliko primerih ni več kakšne posebne potrebe po tem, da bi jih imeli v ohišjih, ki so za današnje razmere velikanski, saj nam današnja tehnologija to omogoča.
Da smo si ljudje različni, nam je povsem jasno. Iz tega tudi sledi, da različno dobro (slabo) skrbimo za stvari, ki so nam zaupane. Na primer običajni USB diski so precej delikatne napravice, ki jih ni dobro po nesreči spustiti iz rok, nanje odložiti kaj težjega ali jih izpostavljati zunanjim vremenskim pojavom.
Eno od mest v verigi naprav, ki jih Sitecom trži pod sloganom Smart living, zaseda Home storage center, ki je namenjen omrežni hrambi in posredovanju datotek. Dolgo ime za sabo skriva NAS, ki ima prostora za dva diska.
Apple se trudi biti vedno v tehnološki špici in to mu je uspelo tudi tokrat. Kot prvi je v svojih prenosnikih MacBook Pro predstavil Intelovo tehnologijo Thunderbolt.
Japonski inovator, podjetje Nintendo, je zopet osupnil igričarski svet. Če je z igračo Wii na novo definiral ciljno publiko igranja iger, se je tokrat lotil prihodnosti z dodatno razsežnostjo. Medtem ko se velikani na področju 3D prikaza prerekajo o tem, katera očala so prijaznejša do tehnologije, je Nintendo nanje povsem pozabil. Čarobna beseda, ki je omogočila ta trik, se glasi avtostereoskopija ali, po japonsko, 3DS.
O prvoosebni kameri oziroma kameri majhnih mer, ki jo je mogoče pritrditi kamorkoli, se danes govori že vsepovsod. Neverjetni posnetki padalcev, surferjev, smučarjev in voznikov se zdijo še bolj doživeti zaradi nenavadnega položaja kamere in marsikdo bi si želel v podobni situaciji posneti tudi samega sebe. Za primerno ceno seveda.
Samsung je svojo nadvse uspešno družino pametnih telefonov s sistemom Android, imenovano Galaxy, razširil tudi na nižji del zmogljivostne palete. Svež predstavnik iz te ponudbe je Galaxy S5830, ljubkovalno "Ace".
Nokia je s sistemi Symbian že dosegla vrh in ga želi po novi strategiji nadomestiti z modeli, ki bodo uporabljali sistem Windows Phone. Kljub temu svoje nove naprave še vedno predstavljajo s svežim Symbianom. V vrhu ponudbe je model E7, ki je namenjen predvsem uporabnikom, ki si želijo fizične tipkovnice, in je nekakšen naslednik legendarnega Communicatorja.
Ob številnih modelih pametnih telefonov, ki jih je danes najti na trgu, se zastavi vprašanje, kaj še ponuditi, da bi prepričali kupca, da je neki telefon boljši od konkurence. Nekateri stavijo na zaslon, drugi na opremljenost, LG pri modelu Optimus 2X pa predvsem na zmogljivost procesorja.
Pri kar nekaj modelih brezžičnih usmerjevalnikov, ki smo jih preizkusili v tokratni številki, si lahko namesto izvirne programske opreme naložimo odprtokodni DD-WRT. O njem smo se pogovarjali z enim izmed samo treh razvijalcev, Alešem Majdičem.
Po več kot letu dni od začetka prodaje prvih televizorjev s 3D tehniko zdaj postaja jasno, da so ti izdelki vse prej kot uspešnica. Zadnje raziskave kažejo, da se bo majhno zanimanje nadaljevalo vse do prihoda izdelkov, ki za 3D ne potrebujejo očal. Družba NPD Group je tako ugotovila, da 45 % vprašanih meni, da so 3D televizorji predragi, 42 % pa ne mara nositi posebnih očal. Preseneča zlasti podatek, da se je odstotek negativnih mnenj kupcev v zadnjih šestih mesecih občutno povečal (prej 37 % in 32 %). Videti je, da je na pomolu zopet še ena tehnologija, kot so bile nekoč video kasete Betamax. Po drugi strani pa je Nintendo prodal že več kot pol milijona prenosnih konzol 3DS, ki imajo 3D zaslon, ki ne potrebuje očal. Najbrž je jasno, kaj si želijo kupci.
Spletni brskalniki so že nekaj časa vnovič vroč kos programske opreme. Firefox je zadosti odžrl delež Microsoftu, da se je ta končno zganil z Internet Explorerjem, vse pa v tempu dodajanja zmogljivosti prehitevata Google in njihov Chrome, ki je s stalnim tempom posodobitev zdaj postal zgled, kako v času spleta in nenehno svežih spletnih aplikacij skrbeti tudi za njihov dom na namiznih računalnikih.
Odpiranje računalnika danes morda ni več tako razburljivo, kot je bilo nekoč. Sama po sebi se nam vsiljuje primerjava z avtomobili. Pred desetletji smo po odprtju pokrova motorja videli vso strojno drobovino, ki se je skrivala v šasiji. Danes pa je vse lično skrito za plastičnimi pokrovi, in to od zgoraj in spodaj, tako da v notranjosti prostora za motor vlada skoraj laboratorijska čistoča (no, čisto malo pretiravamo).
Prejšnji mesec smo si ogledali najhitrejše (in najdražje) kartice obeh grafičnih gigantov. Tokrat se posvečamo nam, zanesenjakom z malce tanjšo denarnico, ki pa kljub temu zahtevamo tekoče igranje pri najvišji kakovosti. Pod drobnogled smo vzeli kartico zelenih, Geforce GTX 560 Ti, ki stavi na optimalno razmerje med zmogljivostjo in ceno, in jo vrgli med na trgu ustaljena predstavnika rdečih, Radeon HD 6870 in HD 6850.
Izbira komponent za sestavo računalnika je za vse, razen največje navdušence, lahko strašljiva naloga. Ponudba je na vseh koncih cenovne lestvice sila pestra in pogosto se je težko znajti med poplavo malenkostno različnih izdelkov. Da bi delo olajšali, smo sestavili seznam priporočenih izdelkov, ki po našem mnenju za svoj denar ponujajo največ ali kako drugače izstopajo.
Acerjev model, z zanimivim imenom One happy, iz serije Aspire že na prvi pogled izstopa zaradi barvnih kombinacij. Zanimiv pa je predvsem, ker nosi v sebi kar dva operacijska sistema, sedmi različici Oken so dodali še Googlov Android 2.1. Žal še vedno menimo, da je Android zaenkrat uporaben le za mobilne telefone.
Živimo v časih, ko so najlepše pesmi že napisane, vse zgodbe povedane in izumi izmišljeni. Taka filozofija računalniškemu svetu ni več tuja, zato snovalci raznovrstnih naprav iščejo odklon drugje. Nedolgo tega so našli rešilno bilko v videzu končnih izdelkov. Je po novem res vse v lepoti?
Uspeh tablic(e) je naznanil novo ero računalništva. Prihodnost zahteva prenosljivost. Običajni prenosniki sicer štejejo za takšne, vendar za prekladanje na kavču niso ravno priročni. Pametni telefoni in manjši prenosni računalniki (netbooki) so že bližje, tablice pa nedvomno odgovor sedanjosti, a jim za resno delo manjkajo tipkovnice. Tukaj stopijo na prizorišče suhci.
Do zdaj smo v prenosnih računalnikih s 3D podporo zasledili le nVidiin sistem, ki je v slabih treh letih, odkar je na trgu, trdno zasidran tudi v vseh drugih računalniških sistemih. Pred časom so se opogumili tudi v ATIju in izdelali svoj 3D AMD sistem, danes dosegljiv tudi v prenosniku HP Envy 3D.
Ko razmišljamo o nakupu prenosnika, nas večina razmišlja o modelih, ki sodijo v zlato sredino - imajo 15-palčni zaslon in danes stanejo okoli 600 evrov. V resnici pa je trg prenosnikov veliko širši, tako kot to velja za vsako področje. Tudi avtomobilska industrija ne izdeluje le cliov, mar ne?
Creative, nekoč podjetje izjemne slave, katerega glasbene kartice so se tiščale v skoraj vsakem PCju, je nedavno izdalo dvojec tabličnih računalnikov z Androidom. Gre za izdelke z nizko ceno in temu primernimi zmogljivostmi. To se ne sliši dobro, a ni nujno polomija.
Te dni se nikakor ne moremo pritoževati nad pomanjkanjem novic o vedno novih tabličnih računalnikih. Slasten kolač, ki ga Apple trenutno skoraj ekskluzivno reže samo zase, je preveč mamljiv za izdelovalce z vsega sveta. Med bolj prodorne sodi tudi ViewSonic, njihovo tablico ViewPad 10s smo si ogledali tokrat.
Realno oceno neke naprave lahko podamo šele po dolgotrajnejši in resnejši rabi - pri tem pa se iPad zelo dobro obnese. Čeprav je začetniška navdušenost nekoliko popustila, ga sam uporabljam tako rekoč vsak dan, in to malce drugače, kot sem si sprva mislil.
Ko je Apple lani predstavil tablični računalnik iPad, smo bili novinarji nekoliko previdni pri svojih napovedih, saj smo se pri jabolčnikih že prevečkrat premočno motili. A tudi največji zagovorniki Appla niso predvideli gromozanskega uspeha, ki ga je iPad požel med uporabniki. Kljub dobrim prodajnim številkam pa je že nared naslednik.
Mac OS X je čudovit operacijski sistem. Prepriča tako začetnike kot izkušene znalce. Zanj so pisani zmogljivi programi in ni opravila, ki ga ne bi mogli opraviti z njihovo pomočjo. Načeloma to pomeni, da drugih operacijskih sistemov ne potrebujemo, vendar se kljub temu lahko zgodi, da prav tista aplikacija, ki ste jo vsa ta okenska leta skrbno nadgrajevali, na Macu ne bo hotela delovati.
Če računalnika ne uporabljate le v službi, potem verjetno to poznate - zvečer v skromno osvetljenem prostoru pridete do računalnika, premaknete miško, da se izklopi varčevalnik zaslona (ali da se računalnik zbudi iz spanja, če ste bolj ekološko ozaveščeni), in zaslon se napolni z morilsko modrikasto belino, ki vam ubije oči. Če ste se spoznali v prejšnjem stavku, imam rešitev za vas.
Za Mathematico ste zagotovo že slišali. Sistem za simbolično računanje, ki ga uporabljajo študenti, še bolj pa podiplomski akademiki za premetavanje in izrisovanje enačb. Neverjetno zmogljiv, za razumevanje morate najprej prebrati kot telefonski imenik debel priročnik, stane pa - hja, povejmo le, da vas bo cenejša domača različica olajšala za slabih 300 evrov.
Snovalci operacijskega sistema Mac OS X bodo letos upihnili že deset svečk na torti. Obenem s predstavitvijo tablice iPad 2 je Apple registriranim razvijalcem za okolje Mac omogočil prvi stik z najnovejšim operacijskim sistemom; z Applovih dveri za razvijalce si lahko pretočijo tehnični predogled različice 10.7, poimenovane Lion.
Konec februarja je sisteme za samodejno posodabljanje in Microsoftovo spletno stran obiskal Service Pack 1 za Okna 7. Preverili smo, kaj prinaša in kako se obnese, ter vrgli pogled na dosedanje življenje najuspešnejšega operacijskega sistema za domače računalnike.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
