Članki

Tehnomanija: julij 2004

Intel namerava v svoje bodoče mobilne procesorje oziroma pripadajoče sistemske nabore vgraditi podporo identifikaciji lokacije uporabnika. Za zdaj še ni jasno, na kateri tehnologiji bo temeljila Intelova zamisel, analitiki pa menijo, da bo šlo za zelo pomembno novost. S samodejno identifikacijo lokacije bi uporabnikom mobilnih računalnikov lahko precej poenostavili življenje, saj bi se računalnik samodejno prilagodil omrežnim nastavitvam, privzetim tiskalnikom in drugim krajevnim nastavitvam. Pri projektu Intel tesno sodeluje z Microsoftom, ki bo podporo storitvi po vsej verjetnosti vgradil v Windows "Longhorn".

Tehnomanija

Objavljeno: 26.3.2005 12:14 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Julij 2004
Letnik 2005

To, da se tudi v svetu programske opreme dogaja svojevrstna "globalizacija" in "konsolidacija", je več kot očitno. Nekoč je bilo npr. za osebne računalnike na voljo skoraj sto znanih urejevalnikov besedil. Včasih je bilo tudi ponudnikov priljubljenih razvojnih orodij nekaj deset. Stony-Brook, Oregon, JPI, Zortech, Watcom so vsi del zgodovine. Razviti uspešen posel med Scilo in Karibdo Microsofta ter brezplačno in/ali odprtokodno ponudbo je vse prej kot enostavno. Podjetja s širšo ponudbo programske ali strojne opreme lahko razdajajo razvojna ogrodja in orodja, kot očitno počneta Sun z javo in Microsoft z .net, čeprav slednji svoje najzmogljivejše razvojno okolje prodaja po precej zasoljeni ceni.

Programer

Objavljeno: 25.3.2005 20:24 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2005
Programerske novice: januar 2005

Microsoft se je zavezal tudi k večjemu sodelovanju pri uporabi zapisov Pisarne v drugih programih in pomoči pri izdelavi filtrov za programe, ki bi želeli te zapise prepoznati in iz njih uvoziti ali vanje izvoziti lastno vsebino.

Programer

Objavljeno: 25.3.2005 17:26 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2005
Novice odprte scene: januar 2005

Organizacija Free Software Foundation pripravlja novo različico splošnih javnih licenc (Genral Public Licence ali GPL), kar je prva večja sprememba v skoraj 13 letih. Prvo definicijo licenčne politike, ki je danes eden od temeljev številnih odprtokodnih programov, je razvil ustanovitelj organizacije FSF in znani zagovornik odprte kode Richard Stallman, zadnja revizija pa je bila narejena leta 1991. Današnje stanje v računalniškimi industriji pa je precej drugačno kot tedaj, svobodo pri razvoju programskih rešitev pa omejujejo čedalje bolj pogosti poskusi po patentiranju posameznih algoritmov in programov, kot tudi drugi načini za zaščito intelektualne lastnine. GPL 3, ki bo v prvi javni delovni različici na voljo v letu 2005, naj bi odgovoril predvsem na izzive programskih patentov in z novimi mehanizmi za zaščito odprte kode. Avtorji razmišljajo o uporabi založniških in avtorskih pravic (copyright), da bi s tem preprečili divje lastninjenje in poskuse patentiranja posameznih delov kode. Eden izmed ciljev nove različice licenc GPL je tudi prilagoditev mednarodnim posebnostim, saj se avtorske pravice za razliko od GPL razlikujejo od države do države.

Odprta scena

Objavljeno: 25.3.2005 17:24 | Monitor Januar 2005
Filtriranje spletne vsebine z ugnezdenim Linuxom

Vsak ponudnik vsebine ima svoje odjemalce in vsak odrasli ima pravico do vsebine, ki jo želi. Internet mora ostati svobodni medij. Mlajše uporabnike interneta pa je vendarle treba zaščititi pred agresivnimi ali spornimi vsebinami, tako doma kot v šoli. Morda kdo tako, sicer z drugimi motivi, razmišlja tudi za svoje zaposlene.

Odprta scena

Objavljeno: 25.3.2005 16:27 | Avtor: Tom Erjavec | Monitor Januar 2005
Gradnik za dinamično sodelovanje

Vse bolj znani gradnik XML HTTP Request bo najverjetneje spremenil uporabniško izkušnjo številnih spletnih strani. Oglejmo si njegovo rabo.

Programer

Objavljeno: 25.3.2005 01:44 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Marec 2005
Dinamično sodelovanje

S sodelovanjem odjemalcev in strežnikov so spletne strani lahko precej uporabnejše in bolj zanimive.

Programer

Objavljeno: 25.3.2005 01:27 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Februar 2005
Programerske novice: februar 2005

Oracle in Microsoft sta spet našla drug drugega. SQL Server ni odščipnil pomembnejšega tržnega deleža Oraclu, podlaga .net pa postaja vse pomembnejša za programerje. Oracle je tako postal partner Microsofta pri razvoju Visual Studia.net, podjetji pa sta drug drugemu sponzorirali razvojni konferenci.

Programer

Objavljeno: 25.3.2005 01:12 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Februar 2005
Na kratko iz spleta: februar 2005

Eno večjih fotografskih spletišč je PhotoNet. Vsak dan ga obišče več kakor 100 tisoč obiskovalcev in ima več kot četrt milijona registriranih uporabnikov. Na njem se zbirajo ljubiteljski in poklicni fotografi z vsega sveta. Tu lahko objavite svoje fotografije, ki vam jih bodo obiskovalci tudi ocenili in jih morda izbrali za posnetek tedna. Poklepetate lahko z drugimi udeleženci, preberete številne zanimive prispevke ali si ogledate skoraj 700 tisoč fotografij.

Na zvezi

Objavljeno: 25.3.2005 00:46 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Februar 2005
Tehnomanija: januar 2005

Vse pogostejše so govorice, da se namerava Dell, najtrdnejša in morda zadnja neosvojena trdnjava družbe Intel, v prihodnje odločiti tudi za procesorje družbe AMD. Čeprav je take govorice mogoče slišati že vrsto let, je razvoj v tej smeri nedavno posredno potrdil tudi prvi mož družbe, Kevin Rollins, ki je ob predstavitvi novih strežniških rezin omenil, da sisteme z AMDjevo tehnologijo že preizkušajo in so z videnim precej zadovoljni. Najverjetnejši kandidati so procesorji Opteron, ki bi jih Dell lahko uporabil v cenejših strežnikih s 64-bitno arhitekturo. Velika možnost je tudi, da bo Dell ponudil sisteme AMD ob Microsoftovi uradni predstavitvi 64-bitne različice Windows XP.

Tehnomanija

Objavljeno: 24.3.2005 14:31 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Januar 2005
Tehnomanija: februar 2005

Prednovoletni čas je bil poln rekordov na področju spletne prodaje, zlasti v velikih trgovinah, kot je Amazon. V največjem navalu so prodali kar 2,8 milijona izdelkov v enem samem dnevu, kar pomeni, da so kupci nakupili v povprečju po 32 izdelkov na sekundo. Knjige pa niso več v modi, saj v Amazonu trdijo, da so se kupci odločali najbolj za glasbo, predvajalnike DVD in digitalne fotoaparate. Potrošništvu res ni meja.

Tehnomanija

Objavljeno: 24.3.2005 13:52 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Februar 2005
Operacijski sistemi BSD

Ko uporabniki računalnika zaslišijo besede brezplačni operacijski sistemi, jih velika večina pomisli na Linux oziroma na katero od distribucij tega razvpitega operacijskega sistema (natančnejši bodo pripomnili, da Linux sploh ni operacijski sistem, temveč le njegovo jedro). Povprečnemu računalniškemu uporabniku pa je manj znano, da obstaja cela družina brezplačnih operacijskih sistemov, ki tako kot Linux izvirajo iz Unixa, očeta sodobnih operacijskih sistemov. To so operacijski sistemi iz družine BSD. Najbolj znani so FreeBSD, OpenBSD in NetBSD, nekoliko manj pa DragonFly BSD in Darwin. DragonFly se je pojavil lani, je izpeljanka iz FreeBSD in ga omenjamo samo mimogrede. Tudi Darwin izhaja iz FreeBSD in je osnova za Applov operacijski sistem MacOS X.

Odprta scena

Objavljeno: 20.3.2005 11:41 | Avtor: Vlado Robar | Monitor April 2005
Sistem elektronske pošte

Ko enkrat postavimo majhen strežnik za domačo ali pisarniško rabo, se nam odpre cela vrsta možnosti, ki jih prej nismo imeli. Le pri redkih ponudnikih internetnih storitev si lahko po smiselni ceni omislimo nekatere storitve, ki jih danes ni le udobno uporabljati, temveč so nujne za normalno delovanje v informacijski družbi. Ena izmed teh storitev omrežja je seveda elektronska pošta, ki je tudi najbolj razširjena oblika osebnega komuniciranja v internetu.

Odprta scena

Objavljeno: 23.2.2005 22:14 | Avtor: Jure Koren | Monitor Marec 2005
Novice odprte scene: marec 2005

Sodišče je v zadevi družbe SCO proti podjetju IBM slednjemu naložilo, da mora pokazati kodo operacijskega sistema Unix, ki naj bi domnevno kršila pravice tožitelja. IBM mora tako predati sporno kodo odvetnikom družbe SCO, ki jo bodo analizirali kot del priprave na začetek sojenja. SCO namreč trdi, da je IBM brez dovoljenja del kode, nad katero naj bi imel pravice SCO, predal v uporabo odprtokodni skupnosti in Linuxu. Zaradi tega zdaj zahtevajo licenčnino in povrnitev škode. Odločitev sodišča nekoliko preseneča, saj so mnogi pričakovali, da bo zavrnilo zahtevo zaradi upoštevanja drugih okoliščin, ki so kazale, da ni bilo kršitve. Analitiki pričakujejo, da se bo sodni proces začel jeseni.

Odprta scena

Objavljeno: 23.2.2005 22:01 | Monitor Marec 2005
Novellov Linux

Minilo je že leto dni, odkar je Novell kupil podjetji Ximian inc. in SuSE Linux AG, tako da je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo začel tržiti linuxovsko programsko opremo za namizne računalnike. Rezultat skupnega razvoja je Novell Linux Desktop 9 (NLD 9), ki je nadgradnja SuSE Linux Desktopa.

Odprta scena

Objavljeno: 23.2.2005 22:01 | Avtor: Zoran Čertanc | Monitor Marec 2005
Tehnomanija: marec 2005

Ambicije družbe Google, kot kaže, nimajo meja. V zadnjih mesecih skoraj ne mine dan brez kake novosti ali novic o načrtih, po katerih se skoraj zdi, da si želijo podrediti celoten internet. Ne samo, da Google skuša razviti čim več storitev, ki so tesno povezane z iskanjem podatkov, temveč posega tudi na področja, kjer jih sploh ne bi pričakovali. Nedavno so tako objavili oglas, da iščejo strokovnjake za optična omrežja za omrežja MAN. To daje slutiti, da družbo zanimajo tudi telekomunikacije. Poleg tega je Google dobil certifikat za upravljanje internetnih registrov, čeprav za zdaj trdijo, da jih ta posel zaenkrat ne zanima.

Tehnomanija

Objavljeno: 23.2.2005 20:44 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Marec 2005
Linux v uporabniškem načinu

Zadnjih nekaj let je postala priljubljena uporaba hkratnih operacijskih sistemov v enem računalniku.

Programer

Objavljeno: 23.2.2005 20:11 | Avtor: Gorazd Golob | Monitor Marec 2005
Programerske novice: marec 2005

Ruby je priljubljen, popolnoma predmeten skriptni jezik, ki je posvojil številne značilnosti priljubljenih sodobnikov, kot so java, python in eiffel. Njegov avtor, Yukihiro Matsumoto, ga je ustvaril, da bi povrnil veselje do programiranja. Morda je za dokončni uspeh ruby potreboval le še ustrezno predmetno ogrodje za hitro izgradnjo učinkovitih, podatkovno podprtih in v splet odprtih aplikacij. Zdi se, da ga je Matsumoto našel v ogrodju Rails. Ogrodje obljublja tudi do 10x večjo storilnost pri razvoju spletnih programov, brez žrtvovanja kakovosti. Cilju se približa z dvema vodiloma: manj programja, kar pomeni pisanje čim manj kode na čim bolj zmogljivem ogrodju, ki poskrbi za vse drugo. Drugo vodilo je dogovor pred prilagoditvami (convention over configuration). Rails ne potrebuje nobenih prilagoditvenih datotek, namesto tega uporablja nekaj preprostih dogovorov pri pisanju programske kode in razporeditvi map na tisku ter tako vse potrebno izve s pomočjo vpogleda in odkrivanja (reflection & discovery). Programska koda v rubyju in podatki v strežniku že vsebujejo vse, kar ogrodje potrebuje za delovanje.

Programer

Objavljeno: 23.2.2005 19:51 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Marec 2005
Filmski kotički

27. februarja bodo ameriški filmski akademiki že 77. podeljevali oskarje, najimenitnejše nagrade filmskega sveta. Priložnost smo izkoristili za krajši sprehod po filmskih kotičkih spleta.

Na zvezi

Objavljeno: 22.2.2005 18:19 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Marec 2005
Na kratko iz spleta: marec 2005

Podobnega kalibra kakor Rotten Tomatoes je spletišče Ain't it Cool News. Novice, ocene, priporočila, trači, klepet, vse seveda s filmskih predznakom. Tu si, recimo, lahko preberete, kako napreduje končna obdelava Štoparskega vodiča po galaksiji, filma, ki ga mnogi že dolgo pričakujejo, nekateri tudi s strahom, da bodo pri Disneyu pokvarili morda najbolj smešno znanstveno-fantastično trilogijo v petih in pol delih.

Na zvezi

Objavljeno: 22.2.2005 17:49 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Marec 2005
Iskalne novosti

Google je sicer že nekaj let nesporni car internetnih iskalnikov, a čeprav bi težko rekli, da mu tekmeci dihajo za ovratnik, so ravno dovolj dejavni, da mu ne pustijo spati na lovorikah. V iskalno areno se je na primer nedavno podal Microsoft s svojim MSN Search (search.msn.com). Obetali so veliko, a Billove fante in dekleta čaka še veliko dela, če bodo hoteli Googlu resneje hoditi v zelje. Zaenkrat namreč iskalnik ni izpolnil pričakovanj. Ne da bi se pretirano poglabljali v preizkušanje, ker so to storili že drugi, smo v enega in drugega vpisali nekaj iskalnih nizov in vselej se je Google izkazal vsaj malo bolje. A ker Microsoftu sredstev za razvoj ne primanjkuje, z iskalnikom pa menda misli resno, se bo v prihodnje od časa do časa splačalo preveriti, kako napredujejo.

Na zvezi

Objavljeno: 22.2.2005 17:39 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Marec 2005
Tehnomanija: september 2004

Intel pripravlja novo različico procesorja Pentium 4 Extreme Edition, ki bo deloval s taktom 3,73 GHz, predvsem pa bodo v Intelu tedaj prvič dvignili takt sistemskega vodila (FSB) na 1066 MHz (doslej največ 800 MHz). Podrobnosti so pricurljale v splet iz predstavitev nekaterih tajvanskih izdelovalcev, sodeč po teh, pa naj bi se prehod zgodil v zadnjem četrtletju letošnjega leta. Novi sistemski nabor, ki bo podpiral hitrejši FSB, bo izboljšana različica sistema Alderwood, uradno imenovan najbrž i925XE.

Tehnomanija

Objavljeno: 10.2.2005 07:48 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor September 2004
Nova generacija spleta

Spletne storitve (web services) predstavljajo hitro prodirajočo in obetavno tehnologijo, ki bo vzporedno z okoljem, kjer interakcija prek omrežij sloni predvsem na ročnem posegu, vzpostavila infrastrukturo za samodejno razpršeno obdelavo podatkov. Osnovni primeri se danes vrtijo okoli poslovne rabe, kot je iskanje in vzpostavljanje različnih poslovnih procesov in interakcij, čeprav je nabor praktične rabe dejansko zelo širok.

Programer

Objavljeno: 24.9.2004 15:30 | Avtor: Aleksej Jerman Blažič | Monitor Oktober 2004
Od INES do Eve

Leto 1992, čas Sinclair Spectrumov, Commodorjev in tudi že Atarijevih STjev. Izšlo je že nekaj prvih številk Monitorja, ko smo se spomnili na Primoža Jakopina, takratnega programerskega pionirja za nove platforme, in z njim opravili intervju. Minilo je 26 let, ko nas je Primož ponovno obiskal in nam ga pomagal izbrskati iz arhiva. Zanimivo branje, zato ga ponovno objavljamo - v mediju, ki takrat še ni obstajal. (Končni izdelek je plod optičnega bralnika in prebiranja OCR, zato bodite prizanesljivi.)

Objavljeno: 24.12.1991 | Kategorija: Na zvezi več

Članki

Monitor na Facebooku

@RevijaMonitor na Twitterju

Monitor TV na YouTube