Matematični junaki

Objavljeno: 25.9.2012 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Fokus | Revija: Oktober 2012

Računalniška sestavina, znana pod imenom osrednji procesor, je v zadnjih letih močno napredovala. Prav po zaslugi procesorjev imajo sodobni računalniki skoraj takšne zmogljivosti, kot so jih imeli pred desetletji le superračunalniki, veliki kot povprečno stanovanje v bloku.

Procesorski svet je danes v zanimivem položaju. Ponudba na trgu je na videz pestra, a bi jo resnici na ljubo lahko razdelili na vsega tri ali štiri segmente - procesorje za nezahtevne uporabnike, procesorje za navadne uporabnike ter procesorje za najzahtevnejše uporabnike. V zadnjih letih je boj za frekvenčne dosežke skorajda zastal, saj se danes večina boljših procesorjev vrti okoli takta tri ali štiri gigahertze. Zato so se začeli izdelovalci osredotočati na dodajanje zmogljivosti z dodajanjem procesorskih sredic, t. i. jeder, ki ob ustrezni programski podpori na strani aplikacij pomenijo pomembno pohitritev izvajanja ukazov. Medtem ko smo lep čas čakali na prehod z dvojedrnih procesorjev na štirijedrne, pa se zdi, da bo v prihodnje ta širitev sredic precej enostavnejša - če bo le potreba po tako zmogljivih procesorjih. Danes na trgu brez težav najdemo 4-, 6- pa tudi 8-jedrne procesorje, civilni 12-jedrniki so že na preizkusnih pultih razvojnih laboratorijev, strežniška okolja pa jih poznajo že od leta 2010.

Čeprav najdemo na trgu procesorjev praktično le dva izdelovalca, imamo uporabniki v vsakem trenutku na voljo vsaj 30 različnih modelov, ki so navadno razdeljeni v tri generacije: odhajajočo, trenutno aktualno in prihajajočo. Prvo izdaja zelo ugodna cena in omejena ponudba, ki večkrat premami predvsem nezahtevne kupce ali pa tiste, ki o računalnikih ne vedo prav veliko, zanima jih le nizka cena. Velika večina uporabnikov posega po aktualnih procesorjih, katerih ponudba je tudi daleč najširša, prav takšna je tudi njihova razporeditev na cenikih trgovin. Za peščico prihajajočih modelov nove generacije velja, da se vedno znajdejo prav na vrhu cenikov, saj, denimo, procesorski gigant Intel najprej predstavi najmočnejše in najdražje predstavnike neke serije procesorjev in tako pobere smetano uporabnikov, ki so za najnovejšo tehnologijo pripravljeni mastno plačati, nato pa postopoma niža delovne takte, količino predpomnilnika in seveda ceno posameznih modelov. Ta proces zna trajati tudi dve leti, odvisno od pritiska, ki ga nanj izvaja njegov glavni konkurent, podjetje AMD. To se je v preteklih letih znašlo v precejšnjih finančnih in proizvodnih težavah, in to se ne nazadnje pozna tudi na tempu razvoja novih procesorjev.

Zato tokrat veliki test procesorjev zajema lepo število aktualnih primerkov procesorjev obeh največjih znamk, AMD in Intel. Sodelujejo skoraj vse družine procesorjev, od dvo- in trijedrnih procesorjev pa vse do štiri-, šest- in celo osemjedrnikov, ki trenutno predstavljajo vrh ponudbe. Le enojedrni procesorji so postali že tako redki, da jih namenoma nismo iskali, čeprav bi jih v obliki nekaterih procesorjev Intel Celeron še našli. Procesorje smo pognali čez večje število testov, s katerimi smo merili njihovo surovo računsko moč, obnašanje v igrah, 3D in grafičnih programih, sposobnosti kodiranja videa ter stiskanja datotek. Seveda smo vestno izmerili tudi porabo energije v stanju mirovanja in ob polni delovni obremenitvi, ki jo za svoje delo zahtevajo sodobni procesorji.

S pomočjo teh preizkusov smo poskušali dognati, kateri procesorji so primerni za posamezno opravilo, in si predstavljati njihovo tipično rabo. Različni uporabniki imamo do procesorjev različne zahteve, zato lahko pri ozko specializirani namembnosti odloča le en rezultat, ki prevlada nad vsemi drugimi (denimo pri kodiranju video vsebin ali stiskanju datotek). Ugotavljamo, da prav slabih procesorjev danes ni več in da silikonske rezine precej dobro in uravnoteženo opravljajo svoje delo - tako zlepa ne bomo naleteli na procesorje, ki bi na nekaterih preizkusih blesteli, na drugih pa bili pri dnu lestvice.

Pred nakupom procesorja kupec upošteva tudi ceno. Cenovni razpon tokrat preizkušenih procesorjev je precej velik, saj je razlika med najcenejšim in najdražjim presegla množilnik 5. Prav zato smo se odločili, da bomo pri končni oceni in priporočilih bolj upoštevali tudi ceno izdelka.

Od AMD do Intela, preizkušeni modeli, o učinkovitem varčevanju in še in še v oktobrski številki revije Monitor

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki