Papirnate knjige še vztrajajo
O elektronskem založništvu smo se pogovarjali z literarno agentko Robin Mizell.
Kakšno je po vaših izkušnjah trenutno razmerje med papirnatim in elektronskim izdajanjem knjig? Ali je število knjig, ki so izdane le v elektronski obliki, že postalo omembe vredno?
Omejila se bom na ZDA, ker je to trg, ki ga poznam. Vaše vprašanje se verjetno nanaša na število izdanih naslovov, ne prodanih knjig. Statistike za leto 2011 še nimamo, izšla bo poleti, lahko pa povem, da Bowker ocenjuje, da je bilo leta 2010 v ZDA več kot 300.000 naslovov izdanih na tradicionalni način, več kot 2,750.000 naslovov pa na netradicionalne načine. S tem mislim tisk na zahtevo, elektronsko založništvo in podobno. Bowker zbira statistiko na podlagi oznak ISBN, torej različne izdaje iste knjige vodi ločeno.
Nekateri samozaložniki ne pridobijo oznake ISBN (še posebej je to značilno za e-knjige) in zato niso zajeti v Bowkerjevo statistiko. Mislim, da lahko mirno rečem, da je dandanes pomemben del knjig izdanih le v elektronski izdaji. Tako izide veliko samozaložniških naslovov, knjige založb, ki so se specializirale za elektronsko založništvo, pa tudi knjige, ki jih založbe najprej izdajo v elektronski obliki in tako ocenijo, ali je delo zanimivo za tradicionalno, tiskano izdajo z večjimi produkcijskimi stroški.
Za avtorja, založnika in bralce je elektronsko izdajanje postalo zelo pomembno, saj zaradi nizkih stroškov izdelave omogoča večje število izdanih naslovov. Na tak način lahko izidejo dela, za katere se ne pričakuje prodaja v velikih količinah, to pa koristi tako samozaložnikom kakor tudi velikim založbam, ki pomemben delež dobička dosegajo z elektronsko izdanimi naslovi. Digitalizacija že izdanih knjig založnikom prinaša še možnost vnovičnih izdaj starih bestsellerjev z minimalnimi stroški. Kljub temu so natisnjene knjige še vedno pomemben del strategije.
Kakšno je približno razmerje med prodanimi elektronskimi in tiskanimi knjigami ta trenutek in kakšna je razlika v dobičku od enih in drugih?
Statistike o tem žal nimam. Nekaj podatkov bo prineslo Bowkerjevo letno poročilo za 2011, ki pa še ni izšlo.
Število izdanih elektronskih naslovov se je v zadnjih letih zelo povečalo, povečanje prodaje elektronskih naslovov glede na tiskane pa ni tako zelo veliko. Razlog je tudi ta, da se le malo knjig proda v zelo velikih količinah, tiste najbolj priljubljene pa vedno prodajo tudi veliko število tiskanih primerkov. V ZDA je večina dobička leta 2010 prišla iz prodaje tiskanih knjig v klasičnih in spletnih knjigarnah. Nekateri analitiki predvidevajo, da bosta prodaja elektronskih in klasičnih knjig izenačeni šele leta 2015. Pričakujejo pa tudi, da veliki založniki ne bodo nehali izdajati klasično natisnjenih knjig.
Dohodek avtorjev glede na tehnologijo je odvisen od žanra. Nekateri žanri prodajo bistveno več elektronskih knjig kakor klasičnih, pri drugih pa je nasprotno.
Kakšne so vaše izkušnje z izdajanjem elektronskih knjig v jezikih, ki ne spadajo v zahodno Evropo?
Žal nimam osebnih izkušenj s takšnimi knjigami. Vem pa, da Barnes & Noble, ki ga po novem denarno podpira Microsoft, pospešeno izdaja tujejezične naslove za elektronski bralnik Nook. Podjetje pravi, da je zelo zadovoljno s prodajo takšne literature.
Ali mislite, da elektronsko založništvo pripomore neznanim avtorjem pri svetovni prepoznavnosti?
Največjo korist prinese dobra izdaja. S tem hočem povedati, da avtorjem najbolj koristi delo, ki je pazljivo uredniško pregledano, dobro lektorirano, lepo oblikovano, pametno promovirano in prodajano na kar največ mestih.
Če se omejimo na samozaložništvo, pa bi menila, da ima pisatelj več možnosti za prodor s pomočjo znanega tradicionalnega založnika. Šele ko je avtor znan, ima korist od samozaložništva, saj ga bralci že poznajo in aktivno iščejo njegove nove knjige.
Najlepša hvala za pogovor.
