RAID v vsak dom!

Objavljeno: 27.8.2012 20:27 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Fokus | Revija: September 2012

Omrežni diski NAS so bili še nedavno domena res hudih računalniških navdušencev in manjših podjetij. Tistih torej, ki jim je v krajevnem omrežju vedno primanjkovalo diskovnega prostora. Danes se stvari spreminjajo - z razmahom filmskega piratstva (da, recimo bobu bob!) je tudi v povprečnem domu vedno premalo diskovnega prostora, da o dodatnih možnostih, ki jih zmorejo današnji NASi, niti ne govorimo.

Da, kilobajti, megabajti, gigabajti, terabajti, skratka bajti na sto in en način, so tisto, kar v računalništvu že od nekdaj kaže znake nenehnega naraščanja. Prvi računalniki so imeli le nekaj bajtov pomnilnika, prvi osebni računalniki že 1 kilobajt (Sinclair ZX 81), prve disketne enote za PCje so bile "dvojne gostote" (!) in so zmogle 360 KB. Mimogrede, besedilo, ki ga berete, na disku zasede več. Brez fotografij. Nato smo počasi prešli na megabajte (prvi disk za PCje - 10 MB), nato na gigabajte in, da, danes smo pri terabajtih. Disk zmogljivosti 2 TB stane borih 100 evrov.

Dva terabajta je izredno velika številka. Če bi hoteli tak disk napolniti prek danes najhitrejše krajevne omrežne povezave (gigabitne), bi ga morali pri polni hitrosti polniti več kot 5 ur! Toda - ali sploh je način, da bi tak disk s čimerkoli napolnili? Z običajnimi dokumenti, besedilom, fotografijami, celo z glasbo MP3 najverjetneje ne. Toliko prostora potrebujemo bolj ali manj le za eno - za video datoteke. In, da, recimo bobu bob, za piratske video/filmske datoteke. Pri čemer bo še vedno ostalo dovolj prostora za dokumentirano otroštvo naraščaja, v slikovni in video obliki.

In prav slednje marsikomu pomeni veliko več kot hollywoodski filmi. Kaj bi se zgodilo, če/ko bi tak disk odpovedal? Filme bi naložili na novo, kaj pa bi z večletnimi digitalnimi spomini? Izgubljeni, za vedno. Kajti diski v resnici tudi odpovejo. Vedno, prej ali slej. Zgoraj podpisanemu se je to nazadnje zgodilo pred tednom dni - 1,5 TB je šlo "rakom žvižgat". Poanta? En disk enostavno ni dovolj, potrebujemo vsaj dva za izdelavo varnostnih kopij.

V računalnik namestimo dva diska (oz. si omislimo zunanjega, priklopljenega prek USB) in nanj občasno prekopiramo vsebine, ki se nam zdijo pomembne. Ne, popravek "občasno" ne bo dovolj, kajti ponavadi se izkaže, da ročno kopiranje ne deluje, ker nanj pozabimo. Bolje je, če si omislimo enega izmed programov, ki to počnejo avtomatsko, recimo ponoči. Če imate seveda računalnik prižgan 24 ur na dan, a ga najverjetneje nimate.

Boljša rešitev je zrcaljenje (mirror), pri čemer sta v računalniku dva enaka diska (no, ni čisto nujno), njuna vsebina pa se sinhronizira sproti, med delom. Če eden izmed diskov odpove, drugi deluje naprej. Večinoma, včasih tudi z nekaj dodatnega dela ... Pri zrcaljenju sta le dve težavi - ko tako "zrcalo" napolnimo, je dokaj težko dodati še kaj prostora. Najenostavneje je kar kupiti nova diska in postaviti novo zrcalno polje, to pa ni ravno poceni. In seveda - če se računalniku kaj hudega zgodi (kratek stik ali celo požar), bosta pri tem odpovedala oba diska. Potrebujemo torej nekaj, kar je lahko odmaknjeno od računalnika in dovolj veliko za več diskov.

Končna rešitev - omrežni disk NAS!

NAS (Network Attached Service) je dandanes škatla, v katero lahko vstavimo dva ali več diskov in je nekakšen mini računalnik z Linuxom. Oboje skupaj pomeni, da so podatki v njej nadvse varni, saj so diski lahko sestavljeni v različna polja RAID (od zrcaljenja do RAID 5 ali celo 10), da jih lahko pri nekaterih modelih skoraj poljubno dodajamo in da zmorejo še vse kaj več, kot le hranijo podatke. Omogočajo postavitev spletnega strežnika, medijskega strežnika (DLNA, iTunes), poštnega strežnika, nadzornega strežnika (nanj priklopimo kamere) in še in še. Pravi mali švicarski nož.

Edina težava? Cena. Že sama prazna škatla stane več, kot bi si želeli za poceni linuxni računalnik na podlagi procesorja ARM (spomnimo se mini računalnika Raspberry Pi, ki ga dobimo za dobrih 30 evrov), ko jo napolnimo z diski, pa cena hitro poskoči do 500 ali celo 1000 evrov. No, za miren spanec bržkone ni previsoka.

MonitorTV: Oglejte si tudi video

Tudi tokrat si lahko glavno temo številke ogledate tudi v našem MonitorTVju. Najdete ga na priloženem DVDju in v spletu:

www.monitor.si/NAS_2012

O zmogljivostih NAS preberite v septembrski številki Monitorja

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki