Objavljeno: 3.9.2012 11:03 | Avtor: Anže Tomić | Monitor Julij-avgust 2012

5 GHz, standardno

Leto je naokrog in zopet so na tapeti brezžični usmerjevalniki, ki vsakokrat znova naredijo korak naprej. Tokrat je preizkus malce drugačen, saj smo se odločili preveriti zmogljivosti le tistih usmerjevalnikov, ki znajo omrežje postaviti tudi pri 5 GHz.

Da bomo preizkusili samo naprave, ki zmorejo 5 GHz omrežja, smo se odločili predvsem zato, ker so odjemalci brezžičnih omrežij dohiteli to funkcionalnost. Tako je vse težje najti novo napravo, ki ne bi bila zmožna priklopa v takšno omrežje. Medtem ko smo na lanskem preizkusu za povezovanje v 5 GHz omrežje potrebovali zunanji USB vmesnik, tokrat teh težav ni bilo. Pametni telefoni lahko prav tako brez težav vidijo tako 2,4 GHz kot 5 GHz omrežja, še bolj pa velja omeniti, da so priklopa v obe omrežji zmožne tablice. Slednje so idealen format za uživanje v video vsebinah, ko je televizor zaseden, oziroma bi radi določeno vsebino gledali kje drugje kot v prostoru s TV sprejemnikom. Tu 5 GHz omrežja pridejo še kako do izraza, saj so hitrosti višje, to pa je kakor nalašč za predvajanje video vsebin. Ob lanskoletnem preizkusu je bil uporabnikom na voljo le drugi iPad in o spodobnih androidnih tabicah še ni bilo govora. Prodajne številke Appla so v zadnjem letu nakazale, da je tablic vse več, obenem pa je tudi Android dobil nekaj primerkov (Transformer Prime), ki niso kar tako. Seveda so tu še televizorji z vgrajenimi brezžičnimi omrežnimi karticami, ki kar čakajo na večji izkoristek.

Gnečo med 2,4 GHz omrežji najdemo praktično v vsakem domu, razen v hišah, kjer ni sosedov.

Takole je videti osamljeno 5 GHz omrežje, ki vsaj zaenkrat nima dosti sosedov.

5 GHz omrežja bodo rabila predvsem za predvajanje videa, to je jasno tudi izdelovalcem. Tako D-Link privzeto 5 GHz omrežje imenuje kar D-Link_media in razen dveh preizkušenih primerkov so imeli vsi usmerjevalniki vsaj ena vrata USB. Na slednja lahko priklopimo zunanje diske in vsebine predvajamo neposredno iz usmerjevalnika, kar odpravi potrebo po namenskem računalniku, ki bi deloval kot medijski strežnik. Prav funkcionalnost medijskega strežnika je tudi nova postavka v primerjalni tabeli, saj se lepo število modelov hvali s certifikatom DLNA. V zadnjih nekaj številkah smo se o združenju DLNA že razpisali (www.monitor.si/clanek/digitalno-omrezno-zivljenje), tako da je jasno, kako zelo lahko pomaga pri omrežnem sodelovanju naprav različnih znamk. Usmerjevalnik kot medijski strežnik v kombinaciji s tablico, ki ima nameščen ustrezen program, je vse, kar potrebujemo za uživanje video vsebin, kjerkoli je omrežje doma na voljo.

Vedno pa se zaustavi pri fiziki - izdelovalci se lahko še tako trudijo, a domet 5 GHz omrežij ostaja slab. Krajša valovna dolžina signala zagotavlja, da se ta zelo hitro vpije v stene in oslabi. Sicer je mogoče na trgu dobiti tudi ojačevalnike 5 GHz omrežij, od katerih smo enega tudi preizkusili, a te naprave ne ojačajo signala na enako jakost, kot je v neposredni bližini usmerjevalnika (več v okvirčku Fritz - ojačevalec signala).

Program Ixia Chariot na delu, ko na enem od usmerjevalnikov preizkušamo stabilnost pri 200 povezavah.

Glede na lanske rezultate smo zaznali napredek pri goli prepustnosti usmerjevalnikov, saj sta dva modela mirno prenesla hitrosti okoli 770 Mb/s. Podoben (celo malo boljši) rezultat je lani dosegel le Ciscov model e4200, ki je sicer imel druge pomanjkljivosti, a je zaradi posebej napisanega gonilnika posekal konkurenco na preizkusu prepustnosti. Lanskoletni test najdete tule http://www.monitor.si/clanek/brez-zic-sedemnajstkrat2/ , zgodbo o posebnem gonilniku pa smo takrat izvedeli v intervjuju z Alešem Majdičem (http://www.monitor.si/clanek/bolje-od-izvirnika/), enim izmed treh razvijalcev odprtokodne programske opreme za usmerjevalnike DD-WRT. Prav DD-WRT je tudi dodana kategorija v primerjalni tabeli, saj je splošno zadovoljstvo sodelavcev naše revije s to programsko rešitvijo preveliko, da je ne bi omenili. Usmerjevalnike smo sicer preizkušali s privzetimi programskimi opremami, a kljub temuvsakokrat preverili, ali je na voljo tudi DD-WRT. Netgear se pri nekaterih svojih modelih že na predstavitveni spletni strani hvali z možnostjo nadgradnje na DD-WRT. Kaj to pomeni za njihovo lastno programsko opremo, ve le njihov marketinški oddelek. Vendarle je mogoče večino izdelovalcev pohvaliti za napredek pri spletnih uporabniških vmesnikih, ki so glede na lansko leto močno napredovali. Predvsem gre izpostaviti Asus, saj se vidi, da so v logiko in postavitev vmesnika vložili veliko truda. Tudi Netgear je vizualno lepo počistil svoje vmesnike, ki so zdaj veliko bolj prijazni.

Merjenje prepustnosti skozi WAN in LAN v programu Ixia Chariot.

Ko prvič pridemo do spletnega uporabniškega vmesnika naprave, nas pri nekaterih izdelovalcih popelje po nastavitvah čarovnik.

Kratek domet 5 GHz omrežja smo že omenili, a je treba omeniti še dejavnik, ki najbrž najbolj vpliva na počasnost 2,4 GHz omrežij - količino omrežij na enem mestu. Naš laboratorij je v poslovni zgradbi, kjer je čez dan vidnih okoli osem brezžičnih omrežij. Kako je to zaznati v praksi, je jasno na slikah (slika 1) in, če živite v bloku oziroma doma, kjer vidite veliko omrežij, je nujen sprehod do nastavitev, kjer se menjajo kanali omrežja. Usmerjevalniki imajo sicer privzeto nastavljeno funkcijo "auto", ki sama določi najboljši kanal, a to ni najzanesljivejša metoda, saj je morda kakšno "tuje" omrežje ob zagonu usmerjevalnika ugasnjeno ali pa bo naprava sama izbrala že zelo poln kanal. Oboje se nam je med preizkusi zgodilo, tako da ni odveč, če preverite svoja že postavljena omrežja.

Standard 802.11ac in teoretične hitrosti

Konec letošnjega leta bomo morda že dobili brezžični standard AC, ki temelji na standardu N in bo še povečal teoretične maksimalne hitrosti. Tako si teoretično lahko obetamo brezžično prepustnost enega gigabita. Ključna beseda je tu seveda "teoretično", saj je ta številka tista, ki jo izdelovalci uporabljajo za napise na embalaži. Temu primerno imamo na vsakem preizkusu v primerjalni tabeli postavko "najvišja (sporočena) hitrost povezave", ki je seveda nekajkrat višja kot tiste, ki smo jim priča na preizkusu. Dodatno izdelovalci stanje (zanalašč) zapletajo, ko gre za usmerjevalnike, ki postavljajo omrežje tudi pri 5 GHz. V takih primerih seštejejo obe najvišji teoretični hitrosti 2,4 in 5 GHz omrežja in dobimo imena usmerjevalnikov, ki vsebujejo številko 600 (300 + 300) ali 900 (450 + 450). Kako iskreni so glede sposobnosti, se razlikuje od izdelovalca do izdelovalca, a praviloma vsi radi na škatle napišejo čim višje številke. Tako da ko vas bo zanimalo, česa je resnično zmožen usmerjevalnik, ki se na embalaži hvali z nadsvetlobno hitrostjo, raje vzemite v roke Monitor in si oglejte preglednico. Članki s preglednicami so seveda z zamikom objavljeni tudi na naši spletni strani www.monitor.si.

Lani je bilo ljudi, ki bi HD video vsebine po brezžičnem omrežju pošiljali na različne odjemalce, še razmeroma malo. Letos si upamo reči, da je takih uporabnikov dovolj in je nakup usmerjevalnika, ki ne podpira 5 GHz omrežja, nesmiseln. Zavedati pa se je treba, da so taki uporabniki še vedno v manjšini in je zato 5 GHz omrežij občutno manj. Če smo prej rekli, da v laboratoriju vidimo okoli 8 omrežij sosedov pri 2,4 GHz, so preizkusna omrežja usmerjevalnikov pri 5 GHz samevala (slika 2). Sumimo pa, da bodo ta omrežja prej ali slej tudi dobila sosede, saj je usmerjevalnikov, ki to počnejo vsaj solidno, kar nekaj.

Asus RT-N66U

Edini Asusov primerek na preizkusu je tudi daleč najlepše oblikovana naprava v konkurenci. Usmerjevalnik ima sicer dokaj neatraktivno oznako RT-N66U, vendar je na ohišju tudi napis Dark Knight, ki naj bi napeljeval na povezavo z zadnjim filmom z Batmanom v glavni vlogi. To oblikovanje se je dotaknilo tudi treh zunanjih anten, ki so pritrjene na zadnji stranici, kjer jim delajo družbo gigabitni vhod WAN, gigabitno stikalo LAN in dva priključka USB. Diode, ki oznanjajo delovanje posameznih vhodov, so modre barve in ne motijo, predvsem pa navdušuje kakovost plastike, iz katere je usmerjevalnik narejen. Gre tudi za eno izmed naprav, ki nosi certifikat DLNA, kar je ob že omenjenih dveh priključkih USB dobrodošla funkcionalnost. Očitno Asusovi oblikovalci svojega truda niso usmerili zgolj v zunanjo obliko, saj ima RT-N66U daleč najboljši spletni uporabniški vmesnik. Poleg preglednosti in načina predstavitve vseh povezav tudi manj veščim uporabnikom ugaja to, da ob vklopu ali izklopu katere od funkcij ni treba čakati nerazumno dolgo. Še več, za večino sprememb ni treba znova naložiti celotnega vmesnika. To močno olajša vzpostavitev in igranje z nastavitvami. Na preizkusih se je odrezal odlično, predvsem je blestel pri goli prepustnosti, saj je dosegel drugi rezultat z 769,4 Mb/s. V vrhu je bil tudi pri brezžičnih povezavah in je bil eden od dveh izdelkov, kjer je bilo mogoče brezžične preizkuse pri 2,4 GHz omrežju narediti tudi na najdaljši razdalji. Nekoliko slabše se je odrezal na preizkusu stabilnosti, a še vedno zadovoljivo dobro v primerjavi z drugimi modeli. Tako gre za primer naprave, ki s svojo zunanjo podobo dvigne pričakovanja, jih s programsko opremo še zviša in s samim delovanjem malenkost zniža ter se tako mirno uvrsti v vrh preizkušenih modelov.

Asus RT-N66U

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Da/da.

Zmogljivost usmerjanja: 3.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 115,4 Mb/s.

Cena: 157 EUR.

Prodaja: www.avtera.si.

Za: Uporabniški vmesnik, domet, oblika.

Proti: Lahko bi bil bolj stabilen.

Zlati Monitor

Pogled na letošnjo razpredelnico funkcionalnosti preizkušenih usmerjevalnikov razkriva, da ni pretiranih razlik. Tokrat jo je zlati Monitor odnesel Asusov Temni Vitez ali RT-N66U, ki zagotavlja dober domet tako 2,4 GHz omrežja kot tistega pri 5 GHz. Hitrosti pri slednjem so sodile v sam vrh in bodo mirno zadovoljile vse, ki boste prek omrežja pretakali HD video vsebine. Malce slabše se je odrezal pri 2,4 GHz, a je prepričal z dometom in se zopet odkupil z odličnim rezultatom na preizkusu prepustnosti. Pri pridobitvi zlatega Monitorja je malo pripomogla tudi zunanjost, saj gre za lep primerek industrijskega oblikovanja, kar bo za nekatere uporabnike gotovo pozitivna lastnost. Tisto, po čemer si ga bomo najbolj zapomnili, pa je prvi resnično prijazen spletni uporabniški vmesnik, za katerega upamo, da je le prva ptica znanilka resnega ukvarjanja izdelovalcev s tem področjem. Ne le, da gre za logičen in oblikovno všečen vmesnik, tudi prižiganje in ugašanje funkcij poteka tekoče in transparentno (beri: brez nadležnega vnovičnega nalaganja celotnega vmesnika). Usmerjevalnik je med dražjimi na preizkusu, a malenkost višjo ceno upravičijo rezultati meritev. Poleg Asusa je treba omeniti še Ciscov model EA2400, ki je dosegel odlične rezultate, a nima vhoda USB, kar bo za marsikoga odločilno. Kar pa zadeva surovo moč in hitrosti, se je treba spomniti še na Netgearov WNDR4500, ki Asusa sicer prehiti v vseh kategorijah na preizkusu, a je v Sloveniji toliko dražji, da ga je težko priporočiti namesto Dark Knighta. Če pa živite v labirintu železobetonskih sten, so morda močne notranje antene WNDR4500 tisto, kar iščete.

Cisco Linksys EA2700

Za vse, ki smo imeli doma Linksysove usmerjevalnike, je na embalaži še vedno nenavadno videti logotip podjetja Cisco. Slednji je Linksys kupil že pred leti in najbolj očitni spremembi sta lepše oblikovanje in to, da ni anten. Gre za oblikovno zelo všečne izdelke, narejene iz dobrih materialov. EA2700 je manjši od obeh Ciscovih modelov na preizkusu in nima USB priključka. Tako najdemo na zadnji strani le štiri vhode LAN, vhod WAN in gumb za povezovanje WPS. Na preizkusih se je začelo odlično, saj je EA2700 pri prepustnosti dosegel tretji rezultat in z 443,017 Mb/s sicer veliko zaostajal za prvima dvema, a hkrati za 50 Mb/s prehitel četrtega tekmeca. Tudi pri preizkusu stabilnosti se je uvrstil v sam vrh konkurence, tako so bila pričakovanja meritev hitrosti visoka. Upravičeno, saj je v neposredni bližini pri 2,4 Gz izmerjenih 71,962 Mb/s dosegel drugo mesto. Nadstropje niže je bil signal dovolj močan, 6,114 Mb/s je namreč nadpovprečen rezultat, dve nadstropji niže pa se meritev ni dalo izvesti, saj je bil signal prešibak. Sumimo, da bi bili rezultati s pomočjo zunanje antene nekoliko drugačni. Ko smo začeli preizkus pri 5 GHz, so se dobri rezultati nadaljevali in v neposredni bližini smo namerili 120,666 Mb/s, kar je bila druga hitrost na preizkusu, na preostalih dveh razdaljah pa je bil signal pričakovano prešibak za merjenje. Glede na zelo dobre rezultate je škoda, da EA2700 nima priključka USB, saj bi s to pridobitvijo našel pravo kombinacijo funkcij in delovanja. Tako gre za napravo, ki s hitrostjo prepriča, a bo za marsikoga vendarle odločilno to, da ni mogoče postaviti diskovnega strežnika. Domet bi lahko bil boljši, saj bi glede na rezultat nadstropje niže pričakovali, da bo mogoče meriti tudi na najdaljši razdalji. Za vse, ki vhoda USB ne potrebujejo in tudi ne zelo dolgega dometa signala, pa je EA2700 odlična izbira.

Cisco Linksys EA2700

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Ne/ne.

Zmogljivost usmerjanja: 5.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 120,6 Mb/s.

Cena: 88 EUR.

Prodaja: www.avtera.si.

Za: Hitrost.

Proti: Ni priključka USB, kratek domet.

Cisco Linksys EA4500

Lani je bil na preizkusu le en Ciscov model, oblikovno zelo podoben EA4500. Zaradi posebnega gonilnika je dosegel odličen rezultat pri merjenju prepustnosti, ki ga ni dosegla nobena naprava na letošnjem preizkusu. Če k temu dodamo še zelo dobre rezultate prej opisanega EA2700, ki je manjši brat EA4500, so bila pričakovanja upravičeno visoka. Žal jih usmerjevalnik ni upravičil in je slabše rezultate dosegal že pri preizkusu stabilnosti, kjer se je odrezal povprečno. Glede na podobnost z lanskoletnim modelom E4200, ki ima še vedno najboljši rezultat na preizkusu prepustnosti, se je EA4500 odrezal zelo slabo in dosegel najslabši rezultat s hitrostjo 248,756 Mb/s. Pri postavljenem 2,4 GHz omrežju so bile hitrosti spodobne, saj je v neposredni bližini dosegel povprečen rezultat 62,888 Mb/s, nato pa presenetil z dobrim dometom. Nadstropje niže smo namerili 7,863 Mb/s. Zgodba o dobrem dometu se je nadaljevala na najdaljši razdalji, saj je 0,721 Mb/s drugi rezultat in tako uvršča EA4500 med tri usmerjevalnike, ki so zmogli signal pripeljati dve nadstropji niže. V postavljenem 5 GHz omrežju je EA4500 dosegel peto mesto in bil eden tistih usmerjevalnikov, ki so presegli mejo 100 Mb/s. Nadstropje niže in na najdaljši razdalji preizkusov pri 5 GHz ni bilo mogoče izvesti. EA4500 ima sicer priključek USB in certifikat DLNA - če bi dosegel podobne rezultate kot drugi Ciscov model na preizkusu, bi bil idealen nakup, tako pa ga nizke hitrosti potisnejo v povprečje. Zanimivo je tudi, da so ne glede na dobro razmerje med DD-WRT in Linksysom v preteklosti v zbirki podatkov podprtih usmerjevalnikov na dd-wrt.com na voljo le štirje Ciscovi modeli. Na seznamu manjkata oba tokrat opisana modela, to pa seveda ne pomeni, da se tam ne bosta nikoli znašla, saj se zbirka podprtih usmerjevalnikov nenehno veča.

Cisco Linksys EA4500

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Da/da.

Zmogljivost usmerjanja: 3.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 111,4 Mb/s.

Cena: 153 EUR.

Prodaja: www.avtera.si.

Za: Dober domet pri 2,4 GHz.

Proti: Povprečne hitrosti.

D-Link DIR-825

Edini letošnji D-Linkov model po zunanjosti spominja na lanskoletnega DIR-655, ki je imel odličen domet. Tako gre za belo škatlo iz gladke bele plastike, ki je enaka na vseh D-Linkovih napravah. A hitro opazimo, da ima letošnji DIR-825 le dve zunanji anteni in močnejše modre diode, ki utripajo tako močno, da motijo. Na zadnji strani sta gigabitni WAN in LAN, poleg pa najdemo še en vmesnik USB. Slednji je malce manj uporaben, saj usmerjevalnik nima oznake DLNA. Uporabniški vmesnik je enak vsem D-Linkovim napravam, kar pomeni, da je pregleden, a zdaleč manj kot Asus in Netgear, ki se trudita nastavitve čim bolj približati tudi manj veščim uporabnikom. Pri 2,4 GHz in 5 GHz omrežju se je usmerjevalnik odrezal podpovprečno in v neposredni bližini dosegel predpredzadnje in predzadnje mesto. Predvsem se je zelo nezanesljivo vedel pri merjenju v 5 GHz omrežju, saj so hitrosti zelo skakale. Malce se je odkupil le na srednji oddaljenosti pri 5 GHz omrežju in dosegel nadpovprečen rezultat, 2,458 Mb/s. Na preizkusu prepustnosti se je odrezal zelo slabo in dosegel hitrost 305,460 Mb/s ter zopet zasedel predzadnje mesto med modeli. Treba pa je omeniti, da rezultati pri prepustnosti med 300 in 400 Mb/s niso slabi, a so drugi izdelovalci naredili korak, ki se približuje 1000 Mb/s in tako mejo za zadovoljivo konkuriranje prestavili veliko višje. Slabi rezultati so se nadaljevali tudi pri ugotavljanju stabilnosti in tako je zmanjkalo parametrov, kjer bi se dalo iskati odrešilno karakteristiko. Glede na to, da je lani D-Link odnesel zlatega Monitorja, se je letos izkazalo, da smo dobili na preizkus enega njihovih vmesnih modelov, ki skušajo čim več funkcij stlačiti v razmeroma poceni paket. Razen solidnega dosega 5 GHz omrežja tako ni ničesar, kar bi veljalo izpostaviti in DIR-825 bo težko navdušil kakšnega uporabnika.

D-Link DIR-825

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Da/da.

Zmogljivost usmerjanja: 2.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 75,5 Mb/s.

Cena: 102 EUR.

Prodaja: www.xenya.si.

Za: Soliden doseg 5 GHz omrežja.

Proti: Počasen, nestabilen.

Intellinet 524988

Če je bilo pri Asusovem modelu govor o dobrih materialih izdelave, je Intellinetov model 523988 diametralno nasprotje. Ohišje iz poceni plastike, ki na prvi pogled ne daje občutka trdoživosti, tudi ne naredi vtisa zmogljive naprave. Na prednji strani so nemoteče diode, na zadnji strani pa so pritrjene tri zunanje antene, ki jim delata družbo gigabitna WAN in LAN ter priključek USB. Uporabniški vmesnik je sestavljen iz leve stranske vrstice in glavnega okna in je vizualno všečen in zelo pregleden. Pozitivno so se začeli tudi preizkusi, saj je pri 365,080 Mb/s zasedel četrto mesto na preizkusu prepustnosti. Odlično se je odrezal tudi pri stabilnosti in že je kazalo, da zunanji vtis ne naredi pravega vtisa zmogljivosti modela 524988. Meritve 2,4 GHz omrežja so bile podpovprečne, saj je bila hitrost 36,843 Mb/s v neposredni bližini dovolj za predzadnje mesto. Tudi na daljši razdalji je bil rezultat med slabšimi, a je usmerjevalnik zopet popravil vtis pri merjenju hitrosti v 5 GHz omrežju. V neposredni bližini je bila hitrost 108,741 Mb/s dovolj za četrto mesto in pogled na grafikone pokaže, da je bila razlika med prvim in četrtim vsega 14 Mb/s, to pa ni veliko. Na srednji razdalji je bil rezultat preizkusa podpovprečen, tako da o pretirano močnem signalu pri 5 GHz ni mogoče govoriti. Spet pa je 524988 presenetil na preizkusu stabilnosti z uvrstitvijo v zgornjo polovico. To je bilo toliko bolj presenetljivo, ker ljudje kakovost materiala in izdelave velikokrat enačimo s samim delovanjem elektronike. V Intellinetu so sicer naredili povprečen usmerjevalnik, ki z nekaterimi značilnostmi (hitrost pri 5 GHz) sili nad povprečje in je bil eno lepših presenečenj tokratnega preizkusa. Navdušenje je še toliko večje, ker Intellinet ni med bolj znanimi blagovnimi znamkami in na lanskem preizkusu ni imel svojega predstavnika.

Intellinet 524988

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Da/da.

Zmogljivost usmerjanja: 4.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 108,7 Mb/s.

Cena: 159 EUR.

Prodaja: www.techtrade.si

Za: Hitrost pri 5 GHz, stabilnost.

Proti: Med počasnejšimi pri 2,4 GHz, slaba kakovost ohišja.

Netgear WNDR4000

Drugi Netgearov model je fizično enak prej opisanemu WNDR3800, tako da gre za znano obliko oblikovalcev tega izdelovalca in smo zopet priča napravi brez zunanjih anten. Prav tako je na zadnji stranici le en priključek USB, gigabitno stikalo LAN in gigabitna vrata v internet WAN. Na preizkusu stabilnosti se je WNDR4000 odrezal najbolje med Netgearovimi modeli in na splošno med preizkušenimi usmerjevalniki. Za razliko od WNDR3800 je štiritisočico mogoče najti v zbirki podatkov spletne strani DD-WRT, tako da je nadgradnja definitivno mogoča. Na preizkusih se je naprava odrezala solidno, in sicer je pri 2,4 GHz v neposredni bližini dosegla hitrost 53,943 Mb/s, nadstropje niže pa 1, 671 Mb/s. Dosti bolje se je izkazala pri preizkušanju 5 GHz omrežja, kar je v neposredni bližini 113,944 Mb/s zadostovalo za visoko tretje mesto. Nadstropje niže je bil pri 5 GHz rezultat zopet slabši, saj je 0,807 Mb/s velik padec in za razliko od WNDR3800 potrjuje tezo, da je doseg brez zunanjih anten v praksi slabši. Pri merjenju prepustnosti je WNDR4000 dosegel povprečen rezultat in je z 359,325 dosegel peto mesto med preizkušenimi usmerjevalniki. Pri postavitvi 2,4 GHz omrežja je programska oprema pri nastavljenem samodejnem izbiranju kanala izbrala dokaj zaseden kanal. Tako je bilo treba ročno omrežje premakniti na bolj prazen kanal. To ni posebnost Netgearovih naprav, temveč bolj opozorilo, da si je treba tu in tam ogledati lokacijo kanala omrežja in njegovo zasedenost. WNDR4000 je boljša izbira kot Netgearov 3800, a še vedno ne nadoknadi težav z dosegom in povprečnih hitrosti. Medtem ko so te pri 5 GHz dobre, na žalost tega ne moremo reči za tiste pri 2,4 GHz omrežju. Tako dobimo občutek, da je Netgear WNDR4000 poslal na trg zato, ker so usmerjevalnik WNDR3800 naknadno toliko spremenili, da je zahteval svoje ime.

Netgear WNDR4000

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Da/da.

Zmogljivost usmerjanja: 5.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 113,9 Mb/s.

Cena: 169 EUR.

Prodaja: www.domex.si.

Za: Solidne hitrosti pri 5 GHz .

Proti: Slab domet.

Netgear WNDR4500

Najdražji Netgearov model na preizkusu je na prvi pogled le povečana različica prej opisanih modelov. To seveda zopet pomeni, da ni zunanjih anten, in obeta slab domet. Pri WNDR4500 vendarle preseneti zunanji napajalnik, ki je skorajda takega kalibra kot napajalniki, ki jih uporabljamo s prenosniki. Napajalnik daje vedeti, da so se v Netgearu problematiko slabšega dometa odločili reševati s surovo močjo oddajanja, ki očitno potrebuje veliko energije. Rezultati te odločitve so bili očitni takoj, ko smo začeli s preizkusi hitrosti v brezžičnih omrežjih. Ne le, da je WNDR4500 v neposredni bližini pri 2,4 in 5 GHz dosegel najboljši rezultat na preizkusu - tudi ko smo se premaknili nadstropje niže, se je odrezal vrhunsko. Pri 2,4 GHz je tako v neposredni bližini dosegel hitrost 86,796 Mb/, to je za kar 20 Mb/s več od drugouvrščenega Asusovega modela. Slednjega je tudi pri 5 GHz prehitel za spodobnih 7 Mb/s. Nadstropje niže je pri 2,4 GHz dosegel 8,959 Mb/s in pri 5 GHz 3,903 Mb/s in s tem postal edini usmerjevalnik, ki je dve nadstropji niže pri 2,4 GHz presegel mejo 1 Mb/s. Signala pri 5 GHz tudi WNDR4500 ni zmogel prenesti na najbolj oddaljeno meritveno točko, tako da na tak usmerjevalnik še čakamo. Nadalje se je naprava na prvo mesto zavihtela tudi pri merjenju prepustnosti, in sicer z rezultatom 780,869 Mb/s. Malce slabše, a še vedno odlično se je usmerjevalnik izkazal tudi pri preizkusu stabilnosti, tako da je tudi na tem področju izpolnil pričakovanja. Kot smo že omenili, je uporabniški vmesnik pri Netgearu doživel pozitivno spremembo, saj je manj veščim uporabnikom na voljo tudi čarovnik Netgear Genie, ki pri prvi nastavitvi uporabnika lepo vozi po vseh potrebnih postopkih. Sicer so se na tej točki pri Asusu kljub vsemu bolj potrudili, a je lepo videti, da je več izdelovalcev spletne vmesnike vzelo bolj resno.

Netgear WNDR4500

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Da/da.

Zmogljivost usmerjanja: 4.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 122,3 Mb/s.

Cena: 216 EUR.

Prodaja: www.domex.si.

Za: Visoke hitrosti, konkreten domet ...

Proti: ... ki bi bil lahko še boljši z zunanjimi antenami.

Sitecom WLR-6000

Že v uvodu smo opozorili na to, da večina izdelovalcev za dostop do usmerjevalnika uporablja kombinacijo uporabniškega imena in gesla, ki sta zaporedje besed "admin", "root", "password", "1234" ali "pusti prazno". Ena prvih reči, ki jih je treba postoriti, je zamenjava teh podatkov na samem usmerjevalniku. V Sitecomu so z WLR-6000 na to že mislili in, ko napravo vzamemo iz škatle, je na dnu nalepka z vsemi uporabniškimi imeni in gesli, ki so vse kaj drugega kot prej omenjene besede. Tako dobimo popolnoma zaklenjen usmerjevalnik, ki ima privzeto z močnimi gesli zavarovani tudi obe omrežji (2,4 GHz in 5 GHz). Spletni uporabniški vmesnik pri Sitecomu ni napredoval in je še vedno narejen iz zavihkov. Prav tako čarovnik, ki pomaga vzpostaviti povezavo, ve le za nizozemske internetne ponudnike in je večina preostalega sveta spravljena pod drugo (beri: ročna nastavitev). Na preizkusu Sitecom ni blestel in posebej slabe rezultate dosegal v 2,4 GHz omrežju. 24,933 Mb/s v neposredni bližini je rezultat, primeren za nekaj let stare modele usmerjevalnikov. Bolje se je odrezal v neposredni bližini na 5 GHz, saj je zasedel peto mesto, in z 92,203 Mb/s skoraj ujel priključek s tistimi modeli, ki so presegli mejo 100 Mb/s. Nato pa se je zopet pokazala slabost usmerjevalnikov brez zunanjih anten, ki nimajo dovolj moči, da bi uspešno širili svoj domet. Edina meritev, ki je še uspela, je bila nadstropje niže pri 2,4 GHz, kjer je bila hitrost 0,069 Mb/s in je preizkus posledično trajal celo večnost. Na lestvici merjenja prepustnosti je dosegel skromno šesto mesto in tudi stabilnost ni njegova vrlina. Na koncu tako ostane podpovprečen usmerjevalnik, ki ima le to odliko, da iz embalaže pride pravilno in dobro "zaklenjen", samo delovanje pa daleč zaostaja za preostalo konkurenco na tokratnem preizkusu.

Sitecom WLR-6000

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Da/da.

Zmogljivost usmerjanja: 2.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 92,2 Mb/s.

Cena: 122 EUR.

Prodaja: www.domex.si.

Za: Iz škatle pride "zaklenjen".

Proti: Počasen. Ni dometa.

Trendnet TEW-692gr

Eden od razlogov, zakaj smo se odločili le za preizkus usmerjevalnikov, ki imajo možnost vzpostavitve 5 GHz omrežja, je ta, da so hitrosti dovolj visoke za brezžično predvajanje HD video vsebin. Tega se zavedajo tudi izdelovalci, zato tem usmerjevalnikom dodajajo vhode USB, kamor je mogoče priklopiti zunanje diske in iz njih brezžično servirati vsebine. Včasih je bil dovolj že en priključek USB, saj je večinoma rabil le za priklop tiskalnika, zdaj pa ima kar nekaj modelov že dva vhoda USB. Trendnetov model TEW-692gr pa je narejen v drugo skrajnost in nima nobenega takega priključka. Tako je v teoriji namenjen le kot usmerjevalnik in ni bil mišljen kot strežnik. Tega cena sicer ne odseva, saj so rezultati tam nekje kot pri konkurenci, ki ima vsaj en priključek USB. Trendnet gre na začetku pohvaliti, da na ohišje ni dodal nepotrebnih zaslončkov LCD, ki so bili lani zaščitni znak njihovih dražjih modelov. Na preizkusu prepustnosti je zasedel dobro tretje mesto in pozitiven trend nadaljeval s solidno stabilnostjo. Tudi pri meritvah v neposredni bližini se je izkazal dobro in v 2,4 GHz omrežju z rezultatom 65,365 Mb/s dosegel tretje mesto. V 5 GHz omrežju je sicer zasedel predpredzadnje mesto z 77,387 Mb/s, a pokazal dober domet s hitrostmi eno nadstropje niže. Tam je v 2,4 GHz omrežju dosegel hitrost 4,858 Mb/s in se spet slabše odrezal v 5 GHz omrežju z rezultatom 0,053 Mb/s. Tako smo tudi pri TEW-692gr dobili občutek, da gre za napravo, pri kateri so sprva mislili na 2,4 GHz omrežje in so možnost 5 GHz omrežja dodali naknadno. To bi razložilo tudi to, da ni priključka USB, in pregleden, a od lani nespremenjen spletni uporabniški vmesnik. Trendnet bi moral za večjo konkurenčnost usmerjevalnika popraviti delovanje na 5 GHz in nujno dodati USB priključek. Razlage, da usmerjevalnik, ki je zmožen podatke brezžično po domu pošiljati z 77 Mb/s, ne potrebuje vhoda USB, pač ni.

Trendnet TEW-692gr

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Ne/ne.

Zmogljivost usmerjanja: 4.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 77,3 Mb/s.

Cena: 162 EUR.

Prodaja: www.ecdoo.si.

Za: Hiter pri 2,4 GHz.

Proti: Ni vhoda USB, počasen pri 5 GHz.

Kako smo preizkušali

Letošnji preizkus brezžičnih usmerjevalnikov je zastavljen nekoliko drugače, saj smo se osredotočili le na tiste naprave, ki imajo možnost vzpostavitve brezžičnega omrežja tudi pri 5 GHz. Lani je bilo takih usmerjevalnikov na preizkusu šest in za preizkušanje hitrosti v 5 GHz omrežjih smo bili primorani uporabiti Ciscov vmesnik USB, saj omrežna kartica v prenosniku še ni poznala takšnih omrežij. Tokrat takih težav ni bilo, saj je prenosnik Fujitsu Lifebook p series brez težav zaznal tako omrežja pri 2,4 GHz kot pri 5 GHz.

Sam potek preizkusa se ni spremenil in začelo se je s priklopom na usmerjevalnika prek enega od vhodov LAN in s pregledom spletnega uporabniškega vmesnika. Tam smo že začeli izklapljati morebitne požarne zidove, ki so bili na nekaterih usmerjevalnikih privzeto vklopljeni. Taka zaščita je za domačega uporabnika dobrodošla, za potrebe preizkusa pa lahko pokvari rezultate usmerjevalnika ali preizkus onemogoči. Ko smo usmerjevalnik priklopili na prenosnik in prek IP naslova prišli do vmesnika, se je ponovila zgodba s privzetimi uporabniškimi imeni in gesli. Zopet je šlo za kombinacijo besed admin, root, password, "pusti prazno" in le pri Sitecomovem modelu je bil usmerjevalnik popolnoma zaklenjen z zahtevnimi gesli, ki so bila natisnjena na napravo. Tako velja (zopet) opozoriti, da ni dovolj z geslom zaklepati le brezžično omrežje, temveč je treba tudi za dostop do samega usmerjevalnika spremeniti uporabniško ime in geslo. To opozorilo je še toliko bolj na mestu po izkušnji, ko je ob priklopu interneta enega od telekomunikacijskih podjetij njihov uslužbenec sicer zavaroval brezžično omrežje, uporabniško ime in geslo na usmerjevalniku pa pustil v privzeti obliki. V konkretnem primeru "admin" in "pusti prazno"!

Po pregledu in popisu vseh funkcij v tabelo smo se lotili prvega preizkusa, ki je meril golo prepustnost usmerjevalnika v internet in nazaj. Stacionarni računalnik v našem laboratoriju je simuliral internet tako, da smo mu določili statični IP naslov. Usmerjevalnik smo prek vhoda WAN priklopili na stacionarni računalnik in v spletnem uporabniškem vmesniku kot internetni naslov nastavili IP številko stacionarnega računalnika. Prenosnik smo priklopili prek enega od vhodov LAN, tako da mu je usmerjevalnik določil IP naslov. Na obeh računalnikih smo nato pognali Endpoint, instanco programa Ixia Chariot, ki slednjemu omogoča, da pošilja in prejema pakete med dvema računalnikoma. Kot rečeno, smo vse meritve opravljali z izklopljenimi zaščitami na usmerjevalniku, tako da je prenos potekal kar se da nemoteno.

Drugi preizkus je potekal ob enaki povezavi med računalnikoma in usmerjevalnikom, s to razliko, da smo tokrat hoteli preveriti, kako stabilne so naprave pri več hkratnih povezavah. Ti rezultati so predvsem pomembni za primere, ko veliko računalnikov, priklopljenih na usmerjevalnik, z internetom komunicira nenehno (BitTorrent). Preizkus je enak tistemu za prepustnost, le da smo število povezav z ene večali za 50, dokler usmerjevalnik ni obupal. Treba je omeniti, da so bile vse naprave višjega cenovnega razreda in da nobena ni bila posebej dovzetna za "sesedanje" ob prevelikem številu povezav. Lani je bila zgodba drugačna, saj nekateri modeli najnižjega cenovnega razreda niso prenesli že majhnega števila povezav.

V tretje smo preizkušali brezžična omrežja na treh različnih razdaljah med prenosnikom in usmerjevalnikom. Tako kot lani so bila omrežja zaklenjena z zaščito WPA2 (Personal) in šifriranjem AES, ki na rezultate skorajda ne vpliva. V prvem krogu smo preizkušali omrežja pri 2,4 GHz, ki imajo nižje hitrosti, a daljši domet. Prva postaja za prenosnik je bila v neposredni bližini usmerjevalnika. Nato smo se preselili nadstropje niže, kjer se je razdalja zvečala na deset metrov. Seveda je bilo teh deset metrov v zračni črti, tako je treba upoštevati še nekaj sten, ki poleg razdalje vplivajo na hitrosti. Zadnja postaja pa je bila še nadstropje niže in je bila za večino prenosnikov prehuda.

Na enakih razdaljah smo preizkus ponovili še v omrežjih pri 5 GHz, kjer je treba opozoriti, da se valovi prej vpijejo v ovire, tako da je domet občutno manjši. Na najbolj oddaljeni točki pri 5 GHz ni bilo mogoče izvesti nobene meritve, saj je bil signal v vseh primerih tako šibak, da se v omrežje ni dalo priklopiti.

Ojačevalec signala

Po končanem preizkušanju smo se odločili na enakih razdaljah še enkrat ponoviti preizkuse, s to razliko, da bo nekje vmes Fritz repeater, ki zna delati tako z 2,4 GHz kot s 5 GHz omrežji. Teorija pravi, da naj bi drastično podaljšal domet vsakega usmerjevalnika - vklopimo ga v električno omrežje in zadeva naj bi omrežje od tam naprej "podaljšala".

Nastavitev je resnično otročje lahka - prek omrežnega vhoda na Fritza priklopimo s prenosnikom in kratek čarovnik nas poveže z želenim omrežjem. Nekaj težav nam je predstavljal le menu v nemščini, ki pa smo ga ob pomoči Googla hitro dešifrirali. Fritza smo postavili na prvi prosti električni priključek, ki je bil nekje na pol poti med bolj oddaljenima postajama za preizkušanje. Dejansko je bil malce bliže manj oddaljeni testni točki, to so pokazali tudi rezultati, saj so bile hitrosti malenkost višje. Tako je bilo mogoče preizkuse izvesti na obeh oddaljenih točkah in še nadstropje niže od najbolj oddaljene točke.

Fritz se je v kombinaciji z Asusovim usmerjevalnikom RT-N66U pri 2,4 GHz odrezal na najmanjši razdalji z 0,417 Mb/s, nadstropje niže z 0,329 Mb/s in na dodatnem enem nadstropju niže z 0,28 Mb/s. Pri 5 GHz pa je dosegel hitrosti 10,8 Mb/s, 8,525 Mb/s in 1,630 Mb/s.

Kot je opaziti, hitrosti niso primerljive tistim, ko je prenosnik v neposredni bližini usmerjevalnika. Temu botruje to, da se mora Fritz z usmerjevalnikom tudi pogovarjati in mu posredovati podatkovni tok. Tako svoje zmogljivosti namenja tudi temu opravilu in je zato nemogoče pričakovati, da bodo hitrosti ob uporabi v neposredni bližini ojačevalca enake kot neposredno ob usmerjevalniku. Bodo pa te naprave vedno bolj priročne, saj so hitrosti pri 5 GHz tolikšne, da še vedno prenesejo solidno hitro omrežje.

Fritz!Wlan Repeater N/G

Podaljševalnik signala

Prodaja: www.conrad.si.

Cena: 101 EUR.

Za: Enostavna namestitev, opazno podaljšan domet.

Proti: Nastavitveni meni je v nemščini.

Tabela z rezultati

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji