Pametni telefon

Objavljeno: 12.6.2012 | Avtor: Boris Šavc | Kategorija: Dosje | Revija: Julij 2012 | Teme: android, iPhone

Novo tisočletje je prineslo nepredstavljiv razvoj mobilnih naprav. Če se nam je na začetku še zdelo čarobno, da smo imeli vsepovsod s sabo telefon, je zadnja leta povsem normalno, da z nami potuje pravi mali računalnik. Pametni telefon je zmes računalnika in mobilnega telefona v eni napravi. Ima izredno dodano vrednost, saj skoraj ni področja, kjer ne bi našel mesta zase.

Začetki pametnih telefonov so bili skromni. Za prvega velja koncept IBM Simon, ki je že leta 1993 ponujal zmožnosti telefoniranja, elektronske pošte, koledarja, beležke in igranja iger. Telefon je prodajalo podjetje Bellsouth v sodelovanje z IBMom. Naprava ni imela fizičnih tipk in je uporabljala za dotik občutljiv zaslon. Prodajali so jo le v Združenih državah Amerike. Leta 1996 je svojo zmes računalnika in telefona predstavila finska Nokia. Težka Nokia 9000 Communicator je bila kljub enobarvnemu zaslonu in premalo pomnilnika sposobna zver. Prava tipkovnica z običajno razporeditvijo tipk, skomine po dlančnikih in resne aplikacije kljub temu niso bile dovolj, da bi jo oklicali za pametno. Besedno zvezo pametni telefon so si namreč izmislili v Ericssonu. Njihov R380 je postal prvi telefon, ki so ga svetu predstavili kot pametno napravo. Z njim je na prizorišče prispel tudi operacijski sistem Symbian.

Razvoj je nato tekel vzporedno. Na eni strani so postajali vedno bolj priljubljeni dlančniki, ki so jim vedno večkrat dodali možnost klicanja, Nokia pa je nadaljevala razvoj operacijskega sistema Symbian in bruhala nove naprave kot po tekočem traku. Poslovneži, ki so prežali na to, da bi združili vse, kar se jim je valjalo po žepih, pa na koncu niso izbrali ne Nokie ne Palma ne Windows, temveč jim je v srce sedel kanadski Research In Motion. RIMljani so leta 2002 poslali na trg prvi BlackBerry, ki je v kasnejših iteracijah postal sinonim za telefon za mobilno elektronsko pošto.

Karte je znova premešal kdo drug kot Apple. Leta 2007 so jabolčniki ob začetnem smehu tekmecev predstavili ultra dragi telefon iPhone, ki je prvi imel zaslon, večkratno občutljiv za dotik. Navdihnjen uporabniški vmesnik, odsotnost pisala in udobno dotikanje s prsti so Applu zagotovili takojšnjo uspešnico. Predmet poželenja ni imel prave konkurence do leta 2008, ko je stopil na prizorišče Google. Njegov odprti Android je bil sicer podoben Applovemu sistemu iOS, a se obenem ne bi mogel bolj razlikovati od njega. V sodelovanju z izdelovalci telefonov je sčasoma dohitel in prehitel mojstrovino iz Cupertina.

V zgodbi, ki se šele zapleta, je bil Microsoft dolgo speča Trnuljčica. Mobilna Okna do novega začetka, iz temeljev zgrajenega operacijskega sistema Windows Phone 7, niso bila konkurenčna, zato se o njih kot resni alternativi govori šele od poroke s finsko Nokio, ki se je zaradi finančne stiske vdala bogatejšemu starcu. Ali bodo osma Okna novi mesija za mobilno človeštvo, bo pokazal čas.

Uporaba pametnih telefonov, pa naj še tako bentimo čeznje, ima kup prednosti. Te naprave imajo praviloma odlične in velike zaslone. Ker so hitre in zmogljive, se lotijo marsikaterega opravila, za katerega si še nedavno nismo mislili, da ga bo moč krotiti "iz žepa". Ljudje, opremljeni z njimi, dejansko prebijemo manj časa pred računalniki, saj z njimi opravimo glavnino dela. Imeti računalnik in telefon v eni napravi, pomeni znanje, ki je vedno pri roki. Dolgočasno čakanje pri zdravniku ali vožnja z javnim prevozom še nikoli nista bila tako produktivna. Tudi če ne delamo, se s pametno napravo v vmesnem času užitkarsko zabavamo. Stalna povezljivost nam omogoča, da smo v naravi, čeprav moramo na primer nadzorovati strežnike v podjetju.

Seveda so slabosti. Predvsem so take naprave drage. Čim "pametnejše" so, tem višja je cena. Enako razmerje praviloma velja za življenje priložene baterije. Jok za starimi škatlami, ob katerih nisi več vedel, kam si shranil polnilec, ne pomaga. Nove naprave je treba polniti vsak dan, nekatere celo večkrat. Nenehna dosegljivost terja svoj davek. Če smo se službenemu klicu še ognili, bo težko razložiti ignoriranje nujnega poštnega sporočila. Kljub temu imamo pametne telefone radi. Še nikoli doslej nismo bili uporabniki tako povezani z računalnikom. Vsak ima svoj priljubljen ekosistem in napravo, ki ga povezuje z njim. Vsak mobilni operacijski sistem ima svoje zvijače.

Berite posebno številko revije Monitor

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki