Disk v oblaku

Objavljeno: 26.6.2012 | Avtor: Boris Šavc | Kategorija: Dosje | Revija: Junij 2012 | Teme: google

Oblačne storitve so že dolgo na jeziku raznih promotorjev računalniške industrije. Že ob njihovem "izumu" so vsi vedeli, da bodo naslednja velika stvar. Resnici na ljubo, so bili začetki bolj klavrni. K neuporabnosti prvih oblačnih storitev so veliko prispevale neustrezne internetne povezave, a še večjo škodo so jim zaudale slabo zamišljene aplikacije, ki so bile same sebi namen, zato smo jih uporabniki sprva bolj tipali. Z razmahom spletnih shramb se je vse spremenilo.

Oblačno računalništvo ima greha vredne lastnosti. Prilagodljivost, dosegljivost in razširljivost so tri izmed njih, ki jih je podedovala tudi oblačna shramba. V zgodovino oblačnega računalništva se podrobneje ne bomo spuščali. Važno je, da vemo, kako je ta tehnologija vedno bila na voljo, se razvijala skupaj z osnovno panogo in se razcvetela s prihodom širokih pipic do spleta. Čeprav se je sprva zdelo, da bodo aplikacije v oblaku tiste, ki bodo alternativno računalništvo postavile pod žaromete, je na koncu Oblak prignala na glavni oder potreba po shranjevanju podatkov. Z zatonom disket, optičnih nosilcev in s ključki USB sumljive (kitajske) kakovosti smo bili uporabniki željni naslednje velike stvari. Shramba v oblaku se je izkazala za odlično rešitev, poleg prostora pa smo z njo dobili nenehno dosegljivost. Ko se je pojavil Dropbox z inovativno sinhronizacijo, kjer delovanja v ozadju skoraj ne opazimo, se nismo več ozirali nazaj.

Dropbox

Dropbox poskrbi tudi za nerodneže med nami, saj sledi spremembam na posameznem dokumentu in jih za nekaj časa shrani, zato izbrisani dokument ni nujno izgubljen.

Dropbox je ena izmed prvih storitev, ki je pokazala, kako priročen je lahko Oblak. Leta 2007 sta si Drew Houston in Arash Ferdowsi zamislila učinkovito zamenjavo za ključek USB, oblačno shrambo, ki bi bila na voljo vedno in povsod. Ključ do uspeha je bila brezšivna vpetost namiznih odjemalcev v operacijski sistem. Z obratnim inženirstvom jim je Dropbox uspelo vriniti celo v osnovni nabor raziskovalca Finder v Applovem sistemu OS X in to je naredilo na Jobsa tako velik vtis, da si je želel nadobudne mladce posvojiti. Iz te moke ni bilo kruha, saj je Dropboxu šlo prav lepo tudi brez Jabolka. Danes so sposobni odjemalci na voljo za sisteme z Windows, OS X, Linux, Android, iOS in BlackBerry. Za druge oziroma za naprave brez nameščenega namenskega programa ima Dropbox enostaven spletni vmesnik. Storitev s programom namesti v računalnik istoimenski imenik in ga v prihodnje sinhronizira s svojimi strežniki. Datoteke, ki jih naselimo vanj, se hitro prenesejo na naprave, povezane z istim uporabniškim računom. Take sinhronizacije, kjer imamo poleg kopije v oblaku še lokalno v računalniku, na mobilnih napravah ni, jo pa lahko dosežemo z uporabo dodatnih pripomočkov, kakršen je Dropsync za operacijski sistem Android.

Med dodatne sladkorčke spadajo spletna galerija fotografij in njihovo razpečevanje, z desnim klikom dosegljivo deljenje datotek in imenikov, ustvarjanje povezav do elementov, ki niso v skupni rabi, dostop do predhodnih različic dokumentov in podobno. Brezplačna kvota je velika 2 GB, a jo lahko povečamo, če o koristnosti storitve prepričamo katerega od prijateljev. Resni uporabniki Dropboxa smo tako glavni prodajni agenti storitve, poleg tega pa vedno na preži za drugimi načini povečanja začetne parcele v strežniku. V zadnjem času je bilo takih akcij precej. Z aplikacijo na Androidu smo si prostor nabirali s samodejnim nalaganjem fotografij, kupci telefona HTC One X so dobili v posodo 25 GB, nekaj podobnega pa čaka tudi na bodoče lastnike novega prvaka med Androidi (Samsung Galaxy S III), ki bodo dobili podvojeno HTCjevo darilo.

Pomanjkljivosti je bore malo. Mednje bi se dalo šteti počasnost pri prenosu velikih datotek v strežnik, a se zanje Dropbox odkupi z res hitro sinhronizacijo posameznih sprememb. Morda še najbolj najedajo omejeno sodelovanje, vnaprej določen imenik za sinhronizacijo in težave pri hkratnem dostopu do različnih računov. Zadnjo težavo je v Oknih mogoče rešiti le z uporabo dodatnega Windows računa.

Dropbox

www.dropbox.com

Brezplačna začetna kvota: 2 GB.

Cena: 50 GB-10 USD/mesec, 100 GB-20 USD/mesec.

Odjemalci: Windows, OS X, Linux, Android, iOS, BlackBerry.

ZA: Sinhronizacija, sledenje spremembam, široka podpora, vpetost v OS.

PROTI: En imenik, en uporabnik, omejeno sodelovanje.

SkyDrive

Ubijalska funkcija Microsoftove shrambe SkyDrive je dostop na daljavo, ki nam v spletnem brskalniku ponudi dostop do oddaljenega datotečnega sistema, obenem z izmenljivimi in omrežnimi pogoni.

Microsoft se je spletne shrambe lotil sramežljivo. Do nedavna je bil SkyDrive le spletna aplikacija, nalaganje nanj pa mogoče zgolj ob pomoči brskalnika, programa Office ali telefona z Windows Phone 7. Danes je na voljo pravi okenski odjemalec, ki deluje v vseh okusih Windows in tako v 32- kot tudi 64-bitnem načinu. Poleg njega Microsoft vdano podpira podjetje Apple, kjer najdemo namenska pripomočka SkyDrive za OS X in iOS. Sinhronizacija je podobna Dropboxu, kjer z namestitvijo dobimo imenik SkyDrive, kamor nalagamo stvari, za katere želimo, da bi se znašle v drugih napravah, povezanih z istim računom Windows Live ID. Posamezne dokumente lahko delimo po elektronski pošti ali jih objavimo v družabnih omrežjih. Skupno delo je mogoče tudi zaradi sistema, ki sledi vsaki spremembi v dokumentu. SkyDrive loči med različnimi računalniki, ki imajo dostop do njega. Iz tega naslova izvira ubijalska funkcija Remote Access, ki omogoča dostop do vseh datotek v računalniku z nameščenim odjemalcem za Microsoftovo oblačno shrambo. Da bi lahko imeli dostop do celega datotečnega sistema v oddaljenem računalniku, z izmenljivimi in omrežnimi pogoni, priključenimi nanj, vred, mora ta imeti delujočo povezavo v splet. Pozorni moramo biti na brisanje, saj za razliko od Dropboxa Microsoft izbrisanih predmetov ne shrani, zato po lastni nerodnosti hitro ostanemo brez podatkov. Brezplačne začetne kvote je 7 GB, stari uporabniki pa jo zlahka povečamo na 25 GB. Cenovno je storitev zelo ugodna, zato jo kljub težavam, ki so podobne kot pri tekmecu (en imenik, na mobilnih aplikacijah ni sinhronizacije ipd.), velja preizkusiti.

Microsoft SkyDrive

skydrive.live.com

Brezplačna začetna kvota: 7 GB.

Cena: 20 GB-10 USD/leto, 100 GB - 50 USD/leto.

Odjemalci: Windows, OS X, WP7, iOS.

ZA: Stari uporabniki imamo brezplačnih 25 GB, Remote Access, urejevanje Office dokumentov.

PROTI: Ni aplikacije za operacijski sistem Android, zbrisani predmet je za vedno izgubljen.

Kdo si lasti naše datoteke?

Google je javnost močno razburil s pogoji uporabe pred kratkim spočete oblačne shrambe. Za razliko od Dropboxa, ki pravi, da so informacije, datoteke in imeniki, naloženi nanj, še vedno v lasti uporabnika in Microsofta, ki v spremnem besedilu svoje oblačne shrambe poleg tega zapiše, da naloženega gradiva niti ne preverja, je Google ubral drugačno pot. Spletni velikan nas pred začetkom uporabe storitve Google Drive obvesti, da mu z nalaganjem stvari v njegov oblak shranjeno gradivo podarimo, oziroma dobi s tem licenco, da lahko naloženo uporablja, razmnožuje, spreminja, objavi in podobno. Licenca velja tudi, ko opustimo rabo njegove storitve in kljub temu da obdržimo avtorske in lastniške pravice mi. Na kratko, z datotekami, naloženimi na Drive, lahko Google počne, kar ga je volja. Uradna razlaga Googla je, da so pogoji enaki za vse njihove storitve in postavljeni z namenom boljše uporabniške izkušnje. Naše strinjanje z njimi jim daje pravico, da izdelajo predstavitvene slike naloženih fotografij, prevedejo objavljeno besedilo, varujejo podatke in tako naprej. Če zaupamo Googlu drugod, mu lahko zaupamo tudi pri oblačni shrambi. A to seveda ne pomeni, da smo varni.

Nekateri Googlu zaupamo. Ali je to pametno, bomo še videli.

Google Drive

Google Drive za zdaj od mobilnih operacijskih sistemov podpira zgolj svojega. Android je poleg osrednje aplikacije dobil še priročen lebdeči pripomoček, ki močno olajša nalaganje fotografij, izdelavo dokumentov in še kaj.

Google je začuda zadnji gost na večerji. Kljub temu da ves posel spletnega velikana temelji na oblačnih storitvah in je povezan z internetom, doslej v portfelju ni imel oblačne shrambe. Nastanek storitve Drive zato ni presenečenje. Gre za kombinacijo brezplačnega prostora in oblačne pisarniške zbirke Google Docs. Tudi sicer Drive odlično sodeluje z drugimi Googlovimi storitvami, na primer z elektronsko pošto Gmail in družabnim omrežjem Google+. V Google Drive se prijavimo z Googlovim uporabniškim računom. Spočetka dobimo 5 GB brezplačnega prostora, h kateremu ne štejemo 10 GB Gmaila in 1 GB Picase. Razširljivost je možna do vrtoglavih 16 TB. Googlov Drive uporabljamo ob pomoči spletnega brskalnika ali z namenskimi aplikacijami za računalnike in mobilne naprave (pripomočka za Linux in iOS sta v delu). Sinhronizacija na računalniku poteka znotraj namenskega imenika, v katerem se samodejno znajdejo vsi dokumenti, spisani v Google Docs. V imenik nalagamo karkoli. Prvo, kar opazimo, je izjemna hitrost sinhronizacije. Omogočeno je skupinsko delo, ki ga poznamo že iz Google Docs in je oplemeniteno s komentiranjem. Dokumenti, ustvarjeni z Googlovo pisarniško zbirko, so res znotraj posameznikovega Oblaka, a se vseeno ne šteje v skupno kvoto. Sistem v okviru enega meseca sledi spremembam na dokumentih. Google Drive blesti pri iskanju po naloženih datotekah, kar glede na krovni posel očeta storitve ni presenetljivo. Z vgrajenim iskalnikom zlahka iščemo tudi po vsebini naloženih datotek. Optično branje OCR uporabi Drive še pri naloženih dokumentih v obliki PDF, ki jih na našo željo prevede. Rezultati seveda niso brezmadežni, a se podarjenemu konju ne gleda v zobe. V brskalniku je moč odpreti več kot 30 vrst datotek, ne da bi morali imeti v računalniku nameščeno ustrezno aplikacijo (npr. Photoshop, Illustrator). Mobilna aplikacija tega žal ne zna. Drive dobro sodeluje z nekaterimi programi, ki jih najdemo na tržnici Chrome App Store. Ker je programski vmesnik za Drive povsem odprt, se teh pripomočkov v prihodnosti nadejamo še več.

Google Drive

drive.google.com

Brezplačna začetna kvota: 5 GB.

Cena: 25 GB-2,49 USD/mesec, 100 GB-5 USD/mesec.

Odjemalci: Windows, OS X, Android.

ZA: Hitrost, povezovanje z drugimi Googlovimi storitvami, iskanje.

PROTI: Omejena mobilna podpora.

SugarSync

SugarSync je ena redkih oblačnih shramb, ki nam za sinhronizacijo dovoli izbiro obstoječih imenikov.

SugarSync je orodje, ki ga hitro vzljubimo, ko se enkrat srečamo z njim. Kljub temu da ni številka ena med oblačnimi shrambami, se obnaša kot prvak na svojem področju. Rokovanje z njim je še preprostejše od Dropboxa. Povsem navdušeni smo, ko nam pusti, da sami izberemo imenike, ki jih želimo sinhronizirati. Za vsak primer ustvari še svojega, Magic Briefcase. Na začetku nam nameni 5 GB prostora, ki ga razširimo do neskončnosti s prepričevanjem prijateljev ali z opravljenimi učnimi urami dela s programom. SugarSync na ta način poskrbi, da si bomo za vedno zapomnili razliko med sinhronizacijo in varnostno kopijo in nam ne bo treba boleče lekcije osvojiti v živo. Seveda lahko dodatni prostor na oblačnih diskih tudi kupimo. Cene so zmerne in se začnejo pri petih dolarjih na mesec za 30 GB. Za naprednejše delo skrbi File Manager. Z njim preživimo precej časa, če v sistem priklopimo več imenikov, ki izvirno bivajo na različnih napravah. Vedeti moramo, da se le imenik Magic Briefcase posodablja samodejno, ročno dodane pa je treba na vsaki napravi najprej podvojiti s File Managerjem. Mobilni odjemalci sinhronizacije ne poznajo.

SugarSync

www.sugarsync.com

Brezplačna začetna kvota: 5 GB.

Cena: 30 GB-5 USD/mesec, 100 GB-15 USD/mesec.

Odjemalci: Windows, OS X, Linux (beta), iOS, Android, BlackBerry, Symbian, Windows Mobile.

ZA: Namenska aplikacija skoraj za vsak večji operacijski sistem, poljubni imeniki za sinhronizacijo.

PROTI: Drobne nevšečnosti.

Drugi "diski"

Box.net je vsem uporabnikom aplikacije za operacijski sistem Android pred kratkim podaril 50 GB prostora. Žal ne pozna sinhronizacije in preveč omejuje velikost naloženih datotek. Dostop do njega vgradimo v Raziskovalca z dodajanjem (desni klik in Dodaj omrežno mesto) WebDAV strežnika https://www.box.com/dav.

Na trgu pa niso le našteti igralci nove igre, temveč jih je precej več kot v pričujočem pregledu, in njihovo število se vztrajno veča. Vsak ima nekaj dobrega. Poslovnemu svetu namenjeni Box.net se ponaša z izpiljenim sodelovalnim načinom in je pred kratkim vsem uporabnikom podaril 50 GB brezplačnega prostora za vedno, dražja Wuala namenja posebno pozornost varnosti, Symform pa ustvari Oblak iz prostega prostora na diskih svojih uporabnikov. Čim več prostora damo na voljo drugim, tem več ga dobimo tudi sami.

V oblakih so z mislimi tudi drugi, ne strogo računalniško naravnani poslovneži. Pri japonskem velikanu Sony so ustvarili zaseben Oblak, ki omogoča dostop do vanj naložene vsebine uporabnikom igralne konzole Playstation 3, televizorjev Bravia, japonskih digitalnih okvirjev in telefonov z operacijskima sistemoma Android in iOS. Kot vsaka stvar pri Sonyu je storitev regijsko blagoslovljena, pri čemer Slovencev sveta voda še ni poškropila. Ravno v tem času enkrat bi moral oblačno shrambo napovedati tudi Samsung. S-Cloud bo neposreden odgovor jabolčnemu iOblaku, zato bo zanimivo videti, s čim se bodo Korejci tokrat lotili svojega "smrtnega sovražnika".

Apple gre (vedno) po drugi poti

Apple iCloud je bolj zbirka oblačnih storitev kot shramba v oblaku. Z nekaj truda se lahko vanj tudi kaj shrani. Še najraje ima v njihovi tržnici kupljene stvari.

Vsi veliki imajo svojo oblačno shrambo in seveda jo ima tudi podjetje Apple. Čeprav se zdi, da so si te storitve podobne kot jajce jajcu, so jabolčniki tudi tu iznašli toplo vodo. Žal tako razmišljanje ni vedno dobro. Če jim je s tablico uspelo s pogledom zunaj škatle tako dobro, da jim zdaj vsi iz notranjosti sledijo na vsakem koraku, je pri oblačni shrambi malce drugače. Ne dvomimo, da bo nekoč storitev iCloud odlična, a danes ima precej pomanjkljivosti. Od omejitve v oblak prenesenih fotografij do nerodnega nalaganja dokumentov iz namiznih računal, to je storitev s številnimi napakami, ki se kažejo v mnogih razočaranih komentarjih po spletu. Dejstvo je, da za zdaj iCloud najbolje deluje uporabnikom, ki si lastijo zgolj Applove naprave in uporabljajo le njihove programe. Njim zna prenašati dokumente, preglednice in predstavitve, jim v oblak shranjuje fotografije in sestanke ter zna poiskati izgubljen ali ukraden telefon. Našteto počne celo tako dobro, da uporabnik sploh ne ve, kaj se v ozadju dogaja, kam se kaj shranjuje in kako vse skupaj deluje. Da Applov iOblak v prihodnosti obeta, je nakazala storitev iTunes Match, ki nam v oblak prenese glasbeno knjižnico s 25.000 skladbami. Storitev je sicer uradno izvzeta iz iPaketa, a vanj kljub temu tesno vpeta in predstavlja priporočljivo oblačno izkušnjo. Čakamo torej na nadaljevanje zgodbe, ki se bo bržkone razvila s prihodom posodobitev obeh operacijskih sistemov (Mountain Lion in iOS 6).

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki