Vzpon ali zaton satelitov?

Objavljeno: 26.6.2012 | Avtor: Boris Horvat | Kategorija: Vklop | Revija: Junij 2012

Televizijo prek satelita danes spremlja le še manjši delež televizijskih gledalcev; po podatkih APEKa v Sloveniji manj kot pet odstotkov. Vendar pa se več kot tri četrtine vseh televizijskih programov, ki prihajajo do nas po drugih poteh (pretežno po kabelskem ali internetnem omrežju), v resnici oddaja s satelitov. Luksemburško podjetje SES, ki trži satelitske komunikacije pod blagovno znamko Astra, nas je povabilo, da obiščemo njihovo centralo v Betzdorfu v Luksemburgu.

V Sloveniji lahko danes spremljamo predvsem satelitske programe dveh konkurenčnih operaterjev satelitov, luxemburškega SES z blagovno znamko Astra in francoskega Eutelsat z blagovno znamko Hot Bird, skupno za kakšne tri ducate satelitov. Eutelsat je prvi satelit izstrelil leta 1983, SES pa leta 1988. Najbolj "vroči" sta lokaciji 19,2 stopinj vzhodno, kjer ima SES pet aktivnih satelitov, in 13,0 stopinje vzhodno, kjer ima Eutelsat tri aktivne satelite (pod znamko Hot Bird). SES na svoji strani navaja floto skupno 50 satelitov in Eutelsat skupno 28, pri čemer oba štejeta tudi satelite, ki niso več aktivni.

Satelitska industrija na leto obrne več kot 11 milijard evrov, od tega približno šestina odpade na SES, ki je po prihodkih največji operater, njegova delnica pa predstavlja največji delež v indeksu luxemburške borze. Kako profitabilna je ta industrija, priča 0,6 milijarde evrov dobička, ki ga je SES ustvaril leta 2011 in ki so si ga v celoti razdelili delničarji.

Vsi satelitski ponudniki na svetu ponujajo več kot 30.000 radijskih in televizijskih programov, ki jih posredujejo prek približno 250 geostacinarnih satelitov (na višini 36.000 kilometrov nad zemljo). Satelitsko oddajanje je že dokaj (97 %) digitalizirano, v primerjavi s 70 % v prizemeljskem oddajanju ali samo 48 % v kabelskih omrežjih (podatki veljajo za Evropo, v Sloveniji seveda 100 % v prizemeljskem oddajanju in 65 % v kabelskem omrežju).

Oba operaterja v naslednjih letih načrtujeta izstrelitev dodatnih pet ali šest satelitov, kar pomeni, da oba pričakujeta povečane zahteve po oddajnih zmogljivostih, ki sicer stalno rastejo po 3-5 % letni stopnji.

Astrine satelite izdelujejo v podjetju Astrium v južni Franciji in izstreljujejo na izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani z raketo Ariana. Stroški izstrelitve enega satelita so več kot pol milijarde evrov, od česar je približno polovica strošek izstrelitve in polovica cena samega satelita. 16. maja letos je bila že 48. uspešna izstrelitev rakete Ariana, ki je v vesolje ponesla dva telekomunikacijska satelita, enega za Japonsko in enega za Vietnam.

Satelit pripravljen za izstrelitev. Na vrhu zložena dva krožnika, ob strani zložene sončne celice.

Maketa Astrinega satelita v orbiti

Priložnost

Medtem ko je Slovenija konec leta 2010 že izključila analogne prizemeljske oddajnike in v celoti prešla na digitalno prizemeljsko oddajanje (DVB-T), pa ta operacija večino vzhodnoevropskih držav še čaka v bližnji prihodnosti. Številni Vzhodnoevropejci bodo takrat pred odločitvijo, kako se "digitalizirati"; ali z lokalnim kabelskim, lokalnim internetnim ali pa lokalnim satelitskim ponudnikom (kot alternativa največkrat skromni ponudbi DVB-T) in SES si od tega prehoda obeta povečanje števila uporabnikov.

Glede na evropsko statistiko naj bi delež sprejema televizije prek zemeljskih oddajnikov v zadnjih letih upadal, delež prek kabelskih omrežij naj bi bil bolj ali manj stalen, delež satelitskega sprejema pa narašča, bistveno se seveda veča tudi sprejem televizije prek interneta.

Po analizah APEKa naj bi bili podobni trendi tudi v Sloveniji, pri čemer se je rast deleža sprejema prek satelita v zadnjih dveh letih ustavila ali celo malenkost zmanjšala, delež sprejema prek interneta v Sloveniji pa je nad evropskim povprečjem. SES je tudi pomemben ponudnik širokopasovnega dostopa do interneta prek satelita, vendar v Evropi ta storitev ni tako razširjena kot v Ameriki, kjer je uporabnikov več kot milijon (v Evropi ima SES okrog 80.000 uporabnikov).

Kontrolni center

V tehničnem poslopju, kontrolnem centru zraven dvorca Betzdorf, so nam gostitelji pokazali dve kontrolni sobi za nadzor delovanja celotnega sistema satelitov in kontrolo digitalnega prenosa televizijskih kanalov. V sobi DINO (Digital Network Operations Room) imajo operaterji na velikem visoko ločljivem projekcijskem zaslonu pregled nad vsemi televizijskimi kanali, ki jih prenašajo njihovi sateliti, od katerih jih kakšnih 300 lahko prikažejo hkrati. V sobi SOC (Satellite Operation Centre), ki smo si jo lahko ogledali le skozi okno, pa štirje operaterji dan in noč nadzirajo položaj satelitov. Sateliti namreč na nebu zaradi različnih gravitacijskih vplivov (luna, gorovja na zemlji) vedno malo "plešejo" in je treba njihovo lego sproti popravljati. Za kontrolno komunikacijo s sateliti se uporabljajo največji satelitski krožniki pred kontrolnim centrom, saj samo takšni zagotavljajo dovolj natančno usmerjenost signala na posamezen satelit (če je v isti orbitalni legi več satelitov). Ker sateliti neprestano "plešejo" okrog svoje geostacinarne lege, jih morajo tudi kontrolne antene sproti "loviti" z malenkostnimi popravki svojega položaja, in vsakih nekaj minut lahko slišimo vklop motorjev, ki natančno usmerjajo satelitske krožnike proti upravljanemu satelitu. Pred tehničnim poslopjem je cela "farma" satelitskih krožnikov; krožniki srednje velikosti opravljajo funkcijo up-linka (prenos televizijskega signala na satelit), manjši krožniki pa nadzirajo kakovost sprejema. Dva satelitska krožnika sta mobilna, tako da lahko tehniki kakovost sprejemanja nadzorujejo tudi na terenu.

Kontrola sprejema televizijskih kanalov

Kontrola položaja satelitov

Pred tehničnim poslopjem je nekaj ducat satelitskih krožnikov.

Konferenca

V SESu so nam ponosno predstavili statistične podatke (ki jih seveda moramo jemati "z zrncem soli"). SES na svojih 50 satelitih Astra (od katerih so nekateri že "upokojeni") ponuja več kot 5000 televizijskih in okrog 1000 radijskih programov, ki dosegajo gledalce v 258 milijonih domov po svetu, od tega 135 milijonov v Evropi in severni Afriki (od tega 42 % neposredno prek satelita, 50 % posredno prek CATV in 7 % prek IPTV - podatki za leto 2010).

SES po vsem svetu prenaša 1200 programov v visoki ločljivosti, od tega 271 v Evropi. SES naj bi bil vodilni operater v Evropi, saj dosega 75 % vseh domov, ki spremljajo televizijo prek satelita, in ponuja kar 80 % vseh HD kanalov.

Kljub vedno večji ponudbi alternativnih oblik gledanja televizije (predvsem nelinearna televizija) naj bi se linearno gledanje televizije (merjeno po številu ur na dan) še vedno zlagoma večalo, tako v Evropi, še bolj pa v Ameriki (za približno 5 % v zadnjih petih letih, na okrog 30 ur na teden v Ameriki in okrog 25 ur na teden v Evropi). Tudi APEK v poročilu za leto 2011 ugotavlja, da predstavlja nelinearno gledanje televizije samo 0,02 % delež gledanja televizije.

Po zadnjih raziskavah agencije Deloitte & Touche naj bi bil levji delež oglaševanja (97 %) še vedno namenjen linearni televiziji. Oddajanje programov v visoki ločljivosti naj bi bilo najbolj učinkovito prek satelita, da ne govorimo o oddajanju v supervisoki ločljivosti, ki nas čaka v bližnji prihodnosti (niti širokopasovni internet niti kabel - razen optičnega omrežja - ne bosta zmogla prenašati televizijskih programov, ki bodo zahtevali nekaj desetmegabitno pasovno širino).

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki