Vsak v svojem oblaku

Vsak v svojem oblaku
Objavljeno: 26.6.2012 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Tehnomanija | Revija: Junij 2012 | Teme: google

Dropbox je prvi, četudi precej na tiho, osvojil uporabnike po vsem svetu z brezplačnim prostorom v oblaku, pa čeprav je za prgišče evrov ponudil manj kot tipičen USB ključek. Nato je prišel Apple z iCloudom, zdaj se je zganil tudi Google z Drivom. Microsoft je obenem potrdil, da bo SkyDrive postal pomemben člen naslednjega rodu Oken. V vsega nekaj tednih so se nato odzvali še številni drugi in danes skoraj ne najdemo večje družbe, ki ne bi snovala take ali drugačne, toda lastne oblike pomnilniškega prostora v oblaku. Vsaj delček obvezno brezplačnega. Zakaj? Mar je taka konkurenca res potrebna? Ne, toda prepričati uporabnika, da zaupa podatke prav določeni storitvi, je šele začetek. Le kdo bi selil podatke iz oblaka v oblak, ko zmanjka prostora in bo treba plačati zanj? Čim več imate (brezplačnih vsebin), tem večja je verjetnost, da boste ostali za vselej z njimi.

28. 4.

Kako močno odvisni postajamo od izjemno majhnega števila velikih ponudnikov spletnih storitev, lepo ponazarja raziskava družbe DeepFields Networks. Po podatkih, ki so pridobljeni večinoma od telekomunikacijskih podjetij, danes že okoli tretjina vseh uporabnikov interneta vsak dan dostopa do storitev, gostovanih v oblaku družbe Amazon. Nekateri napol v šali trdijo, da internet danes že postaja zgolj storitev družb, kot so Amazon, Microsoft in Google. Morda pa je navsezadnje imel prav Thomas J. Watson, ko je leta 1943 trdil, da "svet potrebuje le približno pet računalnikov".

18. 5.

To, kar danes po svetu predstavlja nafta, utegne jutri veljati za pomnilnike DRAM. Po tem, ko je Samsung ob špekulacijah o zamenjavi dobavitelja za izdelke družbe Apple v enem samem dnevu izgubil 10 milijard dolarjev tržne vrednosti, so se hitro odzvali in mogočno pohitrili razvoj novih generacij dragocenih pomnilnikov. Cilj je pomiriti kupce in predvsem vlagatelje, da bi še vedno imeli vodilno vlogo na tem področju, zlasti v partnerstvu z družbo Apple.

2. 5.

Sodišče EU je v primeru sodnega spora med družbama SAS in World Programming sprejelo nadvse pomembno odločitev. Odločili so, da funkcionalnosti računalniških programov in zapisov podatkov kot takih ni mogoče zaščiti z avtorskimi pravicami. Če bi bilo to mogoče, bi nekateri lahko to izkoristili za monopoliziranje idej in najbrž zavrli tehnološki razvoj. Drugače povedano, v Evropi je povsem legalno mogoče uporabiti povratno inženirstvo za posnemanje delovanja drugega programa in podatkovnega zapisa, če to ne krši avtorskih pravic na drugih področjih.

3. 5.

Glede na uspešnost podjetja Apple je vsak dan mogoče prebrati kup ugibanj in namigovanj o naslednjih potezah te družbe. Ena najbolj zanimivih trditev prihaja od veterana s področja telekomunikacij, ki trdi, da bo Apple prej ali slej začel neposredno ponujati brezžične internetne in najbrž tudi telefonske storitve, torej mimo današnjih partnerjev, telekomunikacijskih družb. Menda je že vse pripravljeno za to, Apple pa ima tudi odličen kanal (iTunes) za obračunavanje storitev. Po trditvah veterana, ki je pomagal snovati strategije številnih ameriških operaterjev, bi Apple najbrž to storil že v preteklosti, ko ne bi ti isti partnerji plačevali lepe vsote v obliki subvencij za dobavo telefonov v naročniških razmerjih.

23. 4.

V družbi Forrester so prepričani, da bodo tablični računalniki, predvsem iPad, do leta 2016 postali primarno računalniško sredstvo in na tem mestu nadomestili klasične osebne računalnike. Tedaj naj bi na leto prodali že okoli 375 milijonov tablic. Tretjino od tega naj bi jih uporabljala podjetja. Po drugi plati pa jih bodo kar dve petini kupili v državah razvitega sveta. Toda pravi vir prihodkov bo prišel s prodajo programov zanje - po ocenah naj bi bilo leta 2016 prodanih okoli 13,7 milijarde izvodov.

3. 5.

Kot kaže, pri tablicah ne gre računati na večji uspeh Microsofta. Družba NPD je napovedala, da bo v naslednjih petih letih prevlada Appla na področju tablic nekoliko popustila (z današnjih 72,1 % na okoli 50,9 %). V istem obdobju se bo povečal predvsem delež Androida (z današnjih 22,5 % na 40,5 %). Kje je Microsoft z okoljem Windows 8 RT? Če bo šlo vse po sreči, bo imel leta 2017 komaj okoli 7,5 % trga. Windows RT je sicer še pred uradnim izidom tarča kritik. Omejena funkcionalnost postavlja pod vprašaj poslovno rabo, kjer so morda ta sistem še najbolj željno pričakovali. Ostre kritike gredo na račun tega, da Microsoft zopet odreka podporo alternativnim brskalnikom. Nekateri analitiki menijo, da je Microsoftu preprosto zmanjkalo časa za razvoj popolnejšega izdelka in se bo pač odločil za izid nečesa, kar je videti kot "napol zgotovljen" izdelek.

19. 5.

Televizija v ultra visoki ločljivosti je odslej korak bliže udejanjenju. Mednarodno združenje ITU-R je nedavno sprejelo prve smernice za oddajanje TV signalov v tako imenovanih ločljivostih 4 K in 8 K (UHDTV). Dogovor govori o možnosti rabe z zemeljskim in satelitskim prenosom (22 GHz) in osveževanjem slike s 120 slikami na sekundo. Kot običajno pa so posamezni izdelovalci že korak pred snovalci standardov. Japonski NHK je nedavno uspešno opravil prvi brezžični zemeljski prenos slike 8 K, znano je tudi, da bodo UHDTV prvič poizkusno uporabili na olimpijskih igrah v Londonu.

26. 4.

Študij na daljavo, po internetu, je postal v zadnjem času prava uspešnica. Z znamenite univerze MIT poročajo, da se je na seminar o elektronskih vezjih, ki se je začel marca in se bo končal junija, prijavilo kar 120.000 ljudi. S Stanforda pa prihaja novica, da se je na tečaj s področja umetne inteligence prijavilo 160.000 študentov, od tega je 23.000 tečaj tudi uspešno končalo. Kaj takega na semester ne bi mogla zagotoviti še tako dobro opremljena univerza. Zadovoljstvo študentov nad takim študijem, ki se v ničemer ne razlikuje od tistega "v živo", se hitro povečuje, ne glede na to, da so s tem prikrajšani za študentsko življenje v kampusu. V Oregonu pa gredo še korak dlje - junija bodo prvič razpisali celoten študij računalništva po internetu. Diplomirati bo mogoče v vsega 12 mesecih. To je pa že kar revolucija.

"Sodišče EU je sprejelo nadvse pomembno odločitev, da funkcionalnosti računalniških programov in zapisov podatkov kot takih ni mogoče zaščiti z avtorskimi pravicami."

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki