Za potrebe domačega stvarjenja varnostnih kopij podatkov in skupno uporabo filmskih, glasbenih in slikovnih zbirk veliko ljudi uporablja zunanje diske, ki jih v računalnik priklopimo prek vmesnika USB. Kako zamudno, nezanesljivo in nadležno je tako početje, hitro razkrije namestitev omrežne naprave NAS.
Ob predstavitvi izvirnega iPada je bila ena od izpostavljenih možnosti rabe tudi kot e-bralnik. Hitro pa so ga pograbili svetovni založniki dnevnikov, tednikov in mesečnikov, v zadnji polovici leta tudi pri nas. Tudi mi se jim pridružujemo.
Tablična računala enačimo z brskanjem po spletu, družabnimi omrežji in gledanjem filmov. A te naprave imajo tudi manj resno plat - igričarsko. Za vas smo preverili, kako je z igranjem na ploščatih spremljevalcih in kako se odrežejo v primerjavi z bolj uveljavljenimi igričarskimi sistemi.
Hiter razvoj trga tabličnih računalnikov je povzročil cel kup špekulacij o tem, kako se pravzaprav razvija, ali načenja druge segmente (recimo prenosnike) in kako bo v prihodnje. Prav zanimivo je spremljati najrazličnejše raziskave, ki ponekod kažejo neverjetno optimistično prihodnost, navadno pa obenem drugi razkrivajo prav nasprotno "resnico". Zato velja naslednje podatke jemati nekoliko z zadržkom.
Zavedamo se tega, da večina uporabnikov za izdelavo varnostnih kopij še vedno uporablja zunanje diske USB, vendar smo prepričani, da so omrežni diski NAS veliko boljša rešitev. Ker imajo (večina) vgrajenih več diskov, je bolje poskrbljeno za varnost, ker so "omrežni", pa lahko do njih dostopamo iz več računalnikov in celo drugih naprav (npr. modernih televizorjev). Poleg tega jih lahko (večino modelov) še vedno, če želimo, priklopimo tudi prek USB.
Obeta se lep konec tedna. Le kaj bi vzeli s sabo. Žepni fotoaparat je obvezen, saj bomo le z njim lahko posneli fotografije pokrajine, dokumentirali naš pohod in se hkrati zabavali ob spakovanju pred objektivom. Toda kakšen dodatni objektiv ne bi škodil. Zrcalno refleksni fotoaparat ni namenjen ždenju doma. Video kamero je tudi škoda pozabiti. Gibljive slike povedo več. In ne bo nam treba razlagati, kako glasno buči mogočen slap. Za pravočasno objavo dosežkov v družabnih omrežjih pa je treba vzeti še prenosni telefon. Pa se moramo res vedno znova preleviti v šerpo?
Človeštvo je v zgodovini preživelo kar nekaj zlatih mrzlic, začenši s kalifornijsko sredi devetnajstega stoletja. Zadnja v svetu računalništva je programiranje za mobilne naprave.
Se morda spominjate, kako je v filmu Terminator glavni lik videl ljudi okoli sebe? Sproti so se mu izrisovali najrazličnejši podatki in se digitalno dodali čez to, kar je sicer videl (oziroma videla njegova kamera). Tako virtualno nadgrajevanje okolice pa niti ni več tako oddaljeno - zametki so že tu.
Mobilne naprave so neslutena uspešnica, ki jo je pognal Applov revolucionarni iPhone. Tega je navdahnil osebni računalnik in iPhone je prerodil mobilnike, zdaj pa se zamisli mobilnih sistemov selijo v tablice, prenosnike, namizja in celo strežnike.
Pametni telefoni nam vedno bolj krojijo vsakdanje življenje. Ne samo kot pripomočki za telefoniranje, temveč vse bolj kot pametni terminali za dostop do spleta in pripomočki za vodenje osebnih informacij in družabno mreženje. Ponudba na trgu je silno pestra, število različnih platform pa rekordno za to vrsto izdelkov. Ali so to zlati časi za pametne telefone? Morda. Nekateri namreč menijo, da je še veliko prostora za nadaljnji razvoj.
T. i. večpredstavni podaljški so se začeli v dnevne sobe seliti že pred leti, ko je postalo jasno, da poleg vitkega digitalnega televizorja res ne sodi velik in glasen računalnik, ob pomoči katerega bi uporabniki predvajali bogate avdio in video vsebine. Majhne škatlice so od našega zadnjega preizkusa, od tega mineva že dve leti, napredovale v smeri, ki smo jo napovedali že tedaj - v omrežno povezovanje in tesnejšo navezo s spletnimi mesti in storitvami.
Digitalna doba nas je povsem razvadila. Največje razvajence najdemo prav med večpredstavnimi zanesenjaki, ki prezirajo video vsebine, ki ne dosegajo visoke ločljivosti, ter svoja ušesa razvajajo s polnim prostorskim zvokom. A ker večino bogatih digitalnih vsebin danes najdemo predvsem na računalnikih, želeli pa bi si jih na digitalnem televizorju ali projektorju in avdio sprejemniku, potrebujemo še en vmesni člen. Večpredstavni podaljšek, dobrodošel.
Slovenci najpogosteje počitnikujemo na Hrvaškem, bolj priljubljeno je le še deskanje po internetu, torej bi morali oboje kar najučinkoviteje povezati. Vprašanje je le: pri kom?
Vse več ljudi si dopustovanja ne more več zamisliti brez prenosnega računalnika, mini prenosnika ali medijske tablice ter seveda brez možnosti dostopa do interneta. Naj so razlogi poslovni, komunikacijski, informacijski, zabavni ali kakšni drugi, je številnim dopustnikom prav internet spodbuda, da vzamejo računalnik s seboj. Težava je v tem, da je tak dopust v tujini še vedno zelo drag.
Recimo bobu bo - še danes verjetno večina splošne populacije ne ve kaj so to tablice oz. tablični računalniki. Vedo pa, kaj je to iPad. Apple iPad. In vendar - konkurenčnih tablic je vedno več in če bo šlo tako naprej, bodo morda nekoč postali prevladujoči del osebnega računalništva.
Kolega mi je zadnjič nekoliko sarkastično omenil, da je njegov najnovejši pametni telefon sicer super, a v resnici nekoliko pogreša - telefon. Izjava, ki o današnji mobilni telefoniji pove vse - telefoni so postali računalniki, telefoni so v resnici le še za silo. To pa ni nujno slabo.
Zdi se, da se je dogajanje v računalništvu zadnje čase omejilo le še na tablice, in še posebej na Applov iPad. V resnici pa še vedno veliko več uporabnikov uporablja prenosne računalnike, tako doma kot v službi. Preizkusili smo največje, ki lahko v celoti nadomestijo velike namizne modele.
Creative, nekoč podjetje izjemne slave, katerega glasbene kartice so se tiščale v skoraj vsakem PCju, je nedavno izdalo dvojec tabličnih računalnikov z Androidom. Gre za izdelke z nizko ceno in temu primernimi zmogljivostmi. To se ne sliši dobro, a ni nujno polomija.
Te dni se nikakor ne moremo pritoževati nad pomanjkanjem novic o vedno novih tabličnih računalnikih. Slasten kolač, ki ga Apple trenutno skoraj ekskluzivno reže samo zase, je preveč mamljiv za izdelovalce z vsega sveta. Med bolj prodorne sodi tudi ViewSonic, njihovo tablico ViewPad 10s smo si ogledali tokrat.
Realno oceno neke naprave lahko podamo šele po dolgotrajnejši in resnejši rabi - pri tem pa se iPad zelo dobro obnese. Čeprav je začetniška navdušenost nekoliko popustila, ga sam uporabljam tako rekoč vsak dan, in to malce drugače, kot sem si sprva mislil.
Ko je Apple lani predstavil tablični računalnik iPad, smo bili novinarji nekoliko previdni pri svojih napovedih, saj smo se pri jabolčnikih že prevečkrat premočno motili. A tudi največji zagovorniki Appla niso predvideli gromozanskega uspeha, ki ga je iPad požel med uporabniki. Kljub dobrim prodajnim številkam pa je že nared naslednik.
Pred letom dni smo kot prvi v Sloveniji zares preizkusili Applov iPad in tudi tokrat smo se potrudili in novi iPad 2 kupili posebej za tokratni preizkus. Da bo bolj očitno, kako novi (in celo stari) iPad trenutno odstopa od konkurence, smo preizkusili še androidne rivale.
Človeška narava je takšna, da želimo vedno več, vendar včasih nismo povsem prepričani, ali to res potrebujemo in zakaj. Podobno je tudi pri računalniških monitorjih, ki so že nekaj časa tega prerasli v mere, ki so zajetnejše kot mere naših televizijskih sprejemnikov pred desetletjem.
Pametni telefoni so švicarski noži sodobnega časa. Resda so namenjeni predvsem komuniciranju, vendar so v svoji biti čisto pravi računalniki in ker so opremljeni s številnimi senzorji in imajo velike, za dotik občutljive zaslone, jih z nameščanjem dodatnih aplikacij lahko spremenimo v orodja za marsikatero situacijo. Oglejmo si, v kaj vse lahko spremenimo telefon, ki poganja Android. Torej, vaš telefon je lahko ...
Poceni mobilnih telefonov je na trgu veliko, svojo zmogljivostno podhranjenost večinoma skrivajo pod pestro zunanjostjo, kupci takih naprav pa od njih pričakujejo predvsem zanesljivo in preprosto delovanje. A v zadnjem času se med njimi vedno bolj pojavljajo naprave, ki se hvalijo z zmerno ceno in zmogljivih sistemom Android. So izdelovalci našli idealno kombinacijo ali le dober marketinški pristop?
Pametni telefoni, kakorkoli že definiramo njihovo "pamet", so bili tradicionalno vedno telefoni z vrha cenovne lestvice. Z nastankom operacijskega sistema Android (ki je za izdelovalce zastonj) se stanje spreminja - telefonsko pamet si lahko omislimo že za dokaj malo denarja.
Brizgalne tiskalnike v Monitorju redno preizkušamo, novi modeli pa nastajajo iz dneva v dan. Tako smo se po dolgem času spet odločili za malce večji pregled trga, ki je še najbolj zanimiv za domače uporabnike oziroma vse, ki potrebujejo kakovosten barvni izpis.
Res - veliko vprašanje je, ali nas zelo poceni fotoaparati sploh zanimajo, ko pa imamo vendarle že v žepu telefon, ki je sposoben zajeti povsem spodobne fotografije in celo posneti film?
Število namiznih in prenosnih računalnikov se navadno v krajevnih omrežjih povečuje in ne zmanjšuje. Že če imamo več kot kakšnih pet takih "enot", lahko njihovo upravljanje postane mučno. Še posebej, ko gre za varnost računalniških omrežij, pa moramo biti sistemski upravitelji čim bolj učinkoviti. Pri tem nam obilno pomagajo nadzorne konzole izdelovalcev varnostnih rešitev.
V Monitorju smo zadnje leto pogosto pisali o prizemnem digitalnem oddajanju. Nič čudnega, saj smo se divje (nekateri bolj, nekateri malo manj) pripravljali na izklop analognih oddajnikov. Približno hkrati z izidom številke, ki jo trenutno berete, se bo to tudi zgodilo, kakšne bodo posledice, pa v tem trenutku še ne vemo. Predvidevamo pretežno dobro delovanje in nekaj glasnega nezadovoljstva iz delov Slovenije, kjer signala še ne bo. Dovolj bodi o prizemnem oddajanju, saj se tokrat ne ukvarjamo z njim, temveč z zelo sorodno temo - digitalnim kabelskim oddajanjem.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
