Pravni pogled
Verjetno je vsem vsaj približno jasno, da na pravnem področju opisanim programom in storitvam ne kaže najbolje. Pa vendar, kaj točno pravi pravna stroka o tem? Povprašali smo pravnega svetovalca, Jako Bizjaka.
Jaka Bizjak, pravni svetovalec
Že sam avtor programa Droidsheep se zaveda možnih pravnih posledic izdelave oziroma uporabe takega programa, zato na spletni strani opozarja, da je program namenjen prikazu varnostnih neranljivosti velikih spletnih strani in ne kraji identitete.
V Sloveniji kazniva dejanja ureja Kazenski zakonik (KZ-1), ki pozna dve "računalniški" kaznivi dejanji, in sicer napad na informacijski sistem, ki je urejeno v 221. členu, ter vdor v poslovno informacijski sistem iz 237. člena, ki poenostavljeno povedano prepovedujeta vdore v informacijske sisteme, neupravičeno prestrezanje podatkov ob nejavnem prenosu v informacijski sistem ali iz njega, neupravičeno uporabo, spremembo, preslikavo, prenos, uničenje ali vnos podatkov ter oviranje prenosa podatkov ali delovanja informacijskega sistema. Uporabnik programa Droidsheep bi tako z uporabo lahko izpolnil enega izmed zakonskih znakov omenjenih kaznivih dejanj.
Prav tako se lahko ta program uporabi pri storitvi katerega izmed "klasičnih" kaznivih dejanj, kot na primer tatvine, goljufije in, ne nazadnje, tudi kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov iz tretjega odstavka 143. člena KZ-1 (tako imenovana kraja identitete).
Kazenski zakonik prepoveduje tudi posedovanje, izdelavo, prodajo, dajanje v uporabo, uvažanje, izvažanje ali drugačno zagotavljanje pripomočkov za vdor ali neupravičen vstop v informacijski sistem. V tem primeru je kaznivost pogojevana s tem, da je to storjeno z namenom storitve kaznivega dejanja. Izdelava in posedovanje programa Droidsheep sicer sama po sebi nista prepovedana, z uporabo omenjenega programa pa lahko hitro zaidemo na območje prepovedanega.
Prav tako tudi izdelava, prodaja ali posest "vohunskih" programov ni izrecno prepovedana. Ker pa že ustava Republike Slovenije varuje zasebnost in tajnost komunikacij, so posegi vanju jasno prepovedani. Z uporabo teh programov brez privolitve prizadetega lahko hitro zaidemo v prepovedane vode in storimo kaznivo dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja (137. člen KZ-1), neupravičenega slikovnega snemanja (138. člen KZ-1) ali kaznivo dejanje kršitve tajnosti občil (139. člen KZ-1).
Poudariti je treba tudi, da kdor z uporabo v tem članku navedenih programov povzroči škodo, odgovarja zanjo v skladu s splošnimi pravili odškodninske odgovornosti. Uporaba dokazov, pridobljenih s kršitvijo človekovih pravic, pa ni dovoljena v pravnih postopkih, zato lahko pridobivanje dokazov s pomočjo teh programov prinese le udeležbo v kazenskem postopku oziroma odškodninsko odgovornost.
