Te dni se nikakor ne moremo pritoževati nad pomanjkanjem novic o vedno novih tabličnih računalnikih. Slasten kolač, ki ga Apple trenutno skoraj ekskluzivno reže samo zase, je preveč mamljiv za izdelovalce z vsega sveta. Med bolj prodorne sodi tudi ViewSonic, njihovo tablico ViewPad 10s smo si ogledali tokrat.
Realno oceno neke naprave lahko podamo šele po dolgotrajnejši in resnejši rabi - pri tem pa se iPad zelo dobro obnese. Čeprav je začetniška navdušenost nekoliko popustila, ga sam uporabljam tako rekoč vsak dan, in to malce drugače, kot sem si sprva mislil.
Ko je Apple lani predstavil tablični računalnik iPad, smo bili novinarji nekoliko previdni pri svojih napovedih, saj smo se pri jabolčnikih že prevečkrat premočno motili. A tudi največji zagovorniki Appla niso predvideli gromozanskega uspeha, ki ga je iPad požel med uporabniki. Kljub dobrim prodajnim številkam pa je že nared naslednik.
Pred letom dni smo kot prvi v Sloveniji zares preizkusili Applov iPad in tudi tokrat smo se potrudili in novi iPad 2 kupili posebej za tokratni preizkus. Da bo bolj očitno, kako novi (in celo stari) iPad trenutno odstopa od konkurence, smo preizkusili še androidne rivale.
Človeška narava je takšna, da želimo vedno več, vendar včasih nismo povsem prepričani, ali to res potrebujemo in zakaj. Podobno je tudi pri računalniških monitorjih, ki so že nekaj časa tega prerasli v mere, ki so zajetnejše kot mere naših televizijskih sprejemnikov pred desetletjem.
Pametni telefoni so švicarski noži sodobnega časa. Resda so namenjeni predvsem komuniciranju, vendar so v svoji biti čisto pravi računalniki in ker so opremljeni s številnimi senzorji in imajo velike, za dotik občutljive zaslone, jih z nameščanjem dodatnih aplikacij lahko spremenimo v orodja za marsikatero situacijo. Oglejmo si, v kaj vse lahko spremenimo telefon, ki poganja Android. Torej, vaš telefon je lahko ...
Poceni mobilnih telefonov je na trgu veliko, svojo zmogljivostno podhranjenost večinoma skrivajo pod pestro zunanjostjo, kupci takih naprav pa od njih pričakujejo predvsem zanesljivo in preprosto delovanje. A v zadnjem času se med njimi vedno bolj pojavljajo naprave, ki se hvalijo z zmerno ceno in zmogljivih sistemom Android. So izdelovalci našli idealno kombinacijo ali le dober marketinški pristop?
Pametni telefoni, kakorkoli že definiramo njihovo "pamet", so bili tradicionalno vedno telefoni z vrha cenovne lestvice. Z nastankom operacijskega sistema Android (ki je za izdelovalce zastonj) se stanje spreminja - telefonsko pamet si lahko omislimo že za dokaj malo denarja.
Brizgalne tiskalnike v Monitorju redno preizkušamo, novi modeli pa nastajajo iz dneva v dan. Tako smo se po dolgem času spet odločili za malce večji pregled trga, ki je še najbolj zanimiv za domače uporabnike oziroma vse, ki potrebujejo kakovosten barvni izpis.
Res - veliko vprašanje je, ali nas zelo poceni fotoaparati sploh zanimajo, ko pa imamo vendarle že v žepu telefon, ki je sposoben zajeti povsem spodobne fotografije in celo posneti film?
Število namiznih in prenosnih računalnikov se navadno v krajevnih omrežjih povečuje in ne zmanjšuje. Že če imamo več kot kakšnih pet takih "enot", lahko njihovo upravljanje postane mučno. Še posebej, ko gre za varnost računalniških omrežij, pa moramo biti sistemski upravitelji čim bolj učinkoviti. Pri tem nam obilno pomagajo nadzorne konzole izdelovalcev varnostnih rešitev.
V Monitorju smo zadnje leto pogosto pisali o prizemnem digitalnem oddajanju. Nič čudnega, saj smo se divje (nekateri bolj, nekateri malo manj) pripravljali na izklop analognih oddajnikov. Približno hkrati z izidom številke, ki jo trenutno berete, se bo to tudi zgodilo, kakšne bodo posledice, pa v tem trenutku še ne vemo. Predvidevamo pretežno dobro delovanje in nekaj glasnega nezadovoljstva iz delov Slovenije, kjer signala še ne bo. Dovolj bodi o prizemnem oddajanju, saj se tokrat ne ukvarjamo z njim, temveč z zelo sorodno temo - digitalnim kabelskim oddajanjem.
Kakorkoli obrnemo, ne moremo mimo črnih oblakov, ki se pospešeno zgrinjajo nad netbooki. Trenutno fronto predstavlja Applov tablični računalnik, iPad, a v ozadju se že nabirajo tudi druge nevihte, načeloma v obliki androidnih tablic.
Fotoaparati so vroči, to vemo že dalj časa, in nič ne kaže, da se bo kaj kmalu spremenilo. Tako zelo vroči, da smo se odločili razmeroma hitro ponoviti preizkus najcenejših modelov, tistih, ki nas bodo olajšali še manj kot za 100 evrov. Na preizkusu smo jih zbrali 12, hkrati pa smo se pozabavali s primerjavo foto in video izdelkov, ki jih dobimo z njimi in z napravami, ki so res vedno pri roki - telefoni.
Če bi hoteli povzeti ugotovitev tokratnega preizkusa, bi lahko na kratko rekli - mini prenosniki so mini. Imajo bolj ali manj mini zmogljivost, vendar tudi mini ceno, vsaj večinoma. Hkrati so zaradi mini dimenzij "maksi" prenosljivi in zato zelo primerni za delo na terenu, v lokalih, pa tudi v naslanjaču dnevne sobe. So dovolj zmogljivi za večino opravil, ki jih danes namenjamo računalnikom, od spletnega deskanja do dela z dokumenti (besedilo, preglednice) in celo gledanja filmov; če nismo izbrali ravno najmanj zmogljivega, lahko celo filmov v visoki ločljivosti. Njihova pohlavitna hiba? Imajo mini zaslone.
Digitalne fotografije so že dlje časa več kot le domena računalniških monitorjev. V zadnjem času jih marsikdo pokaže znancem kar na vedno boljših zaslonih prenosnih telefonov, kjer je silno prijetno listati po fotografijah, predvsem pri modelih, občutljivih za dotik. Toda stik s fotografijo je najbolj pristen takrat, ko jo držimo v rokah. Tam se šele zares konča zgodba vsakega posnetka.
Monitorjem, ki smo jih preizkusili, smo izmerili diagonale med 21,5 in 24 palci, to pa je razlika v velikosti, ki je za večino uporabnikov komaj opazna. Veliko bolj opazno je, da je večina modelov premogla ločljivost 1920 × 1080 pik, le nekateri so še vedno delovali v ločljivosti 1680 × 1050 pik. Priporočamo, da se slednjim pri nakupu izognete, saj boste z njimi na zaslon "stlačili" manj informacij, pa tudi visoko ločljivi video ne bo videti tako podroben kakor v polni ločljivosti "FullHD".
V Sloveniji trg projektorjev za hišni kino velja za nišni, tako vsaj trdijo prodajalci, zato je na voljo le omejeno število predstavitvenih modelov, prodaja pa poteka pretežno po naročilu. Vladarji dnevnih sob torej do nadaljnjega ostajajo veliki digitalni televizorji, pa je to upravičeno? Preizkusili smo deset projektorjev vseh velikostnih, zmogljivostnih in cenovnih razredov.
Ena od največjih, če ne celo največja prednost elektronskih knjig je to, da ne zasedajo fizičnega prostora. Kot take so kakor nalašč za branje povsod, kamor se nam navadnih knjig ne da prenašati. A na čem jih brati? Kaj pa kar na telefonu?
Na vprašanje, kam po knjige, je v analognem svetu odgovor preprost - v knjigarne in knjižnice. Digitalni svet temu seveda sledi. Najbolj znana oziroma razširjena digitalna knjigarna je ameriški gigant Amazon.
Po nekaterih raziskavah, ki so bile opravljene v zadnjem času, veliki večini zemljanov besedica "e-bralnik" ne pomeni prav nič. Ob besedni zvezi branje knjig "na računalniku" se jih zdrzne malce več, še nekaj več pa jih trzne na "Amazon" in "Kindle". Da, trenutno je Amazonov bralnik skorajda sinonim za specializirane bralnike elektronskih knjig. In, da - na voljo je tudi pri nas.
Po uspehu Applovega iPada zdaj še drugi izdelovalci hitijo z izdelavo lastnih tabličnih računalnikov. Najobetavnejši so zaenkrat videti taki, ki imajo nameščen operacijski sistem Android. Pred nedavnim smo preizkusili tako tablico z dveri neznanega kitajskega izdelovalca, a smo bili razočarani. Znajo pri Dellu popraviti vtis?
Hiter tempo, s katerim Googlov sistem Android sledi konkurenci, predvsem Applovemu iOS 4, je prinesel novo različico, ki je kljub majhni pridobitvi v številčni oznaki prinesla precej pomembnih novosti.
Steve Jobs je verjetno najsrečnejši človek na svetu, ko v osrednjem nagovoru na Applovi razvijalski konferenci ali ob kakem podobno slovesnem dogodku potegne iz žepa najnovejšo izvedbo nesporno najbolj razvpitega mobilnega telefona iPhone. Ves svet namreč čaka, ali bo pokazal najboljši telefon doslej. Podobno je bilo tudi junija letos na zadnjem WWDC. Samo nasmeh je bil bolj grenak.
Prvič, pametni telefoni postajajo zanimivi za vsakogar in ne več samo za zahtevne poslovneže, kot je veljalo včasih. In drugič, pametni telefoni so danes v resnici le tisti, ki jih izdeluje Apple (iPhone), in tisti, ki jih poganja Googlov Android. Vsi drugi jim v resnici ne sežejo do kolen, čeprav po prodajnih številkah še vedno vodi Symbian (z Nokio), je zelo visoko še Blackberry in še vedno je na voljo nekakšen Windows Mobile. Če iščete pravi "ročni računalnik", se torej odločajte med Applom in Googlom.
Ravno v teh dneh prihajajo v javnost polletna poročila posameznih družb in analize prodaj v prvih četrtletjih letošnjega leta. Tudi družb, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in trženjem telefonov. Ti uradni podatki kažejo podobno sliko, kot smo si jo glede na stanje trenutne ponudbe predstavljali že sami.
Zakaj bi pravzaprav tekač/kolesar potreboval GPS, ko pa je vendar tudi z najcenejšimi kolesarskimi števci mogoče zelo zanesljivo in natančno izmeriti razdaljo in hitrost, z malo dražjimi pa tudi višino? Vsi tisti, ki sta jim kolesarjenje ali tek rekreacija in hkrati osnova za druženje z enako mislečimi, vedo, da je "track" daleč najboljši način za izmenjavo podatkov o prevoženih in pretečenih poteh in primerjavo z drugimi ali celo s samim sabo.
Čas pred poletnimi počitnicami je že tradicionalno čas največje prodaje navigacijskih naprav GPS. Tokratni preizkus je že tretji po vrsti, tokrat smo cestnim navigatorjem dodali še naprave, ki so specializirane za športnike, in nekaj značilnih GPS programov za Applov iPhone in Android.
Tudi kamero je mogoče uporabljati brez vsakega znanja, moč pa jo je tudi razumeti; v tem primeru je seveda uporabnik gospodar naprave, ne pa, da naprava gospoduje nad njim. Od tega je v večini primerov odvisen rezultat nekega snemanja, pa najsi gre za estetsko ali tehnično pravilnost videa, ne nazadnje pa s tem prispevamo tudi k zanimivosti končnega izdelka.
Vajeni smo, da lahko vse v povezavi s sodobno elektroniko zastari že v manj kot nekaj letih. Mobilniki so praktično za koš, prenosniki so obupno počasni, velikost zaslončka na kompaktnem fotoaparatu pa je naravnost smešna. Filme se gleda na velikanskem LCDju, ne pa vstavlja v fotoaparat. Le redki navdušenci še posegajo po analognem. Digitalna fotografija je preprosto udobna in omogoča dobre fotografije z občutno manj znanja. A ne pošiljajte prehitro vsega, kar je staro, v večna lovišča.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
