Tudi podaljški so še tu

Večpredstavni podaljški z vsako novo generacijo dokazujejo, da gre za hitro razvijajoče se področje domače zabave. Čeprav so jim analitiki že obljubljali zaton, saj premorejo sodobni televizorji vse več pametnih funkcij, pa se podaljški ne dajo. Syabas, eden prvih inovatorjev na tem področju, s svojim modelom A-300 dokazuje, kaj vse je mogoče stlačiti v škatlo, ki je velika kot poštena knjiga.

Ob ogledu tehničnih podatkov, ki opisujejo večpredstavni podaljšek Popcorn Hour A-300, nam je hitro postalo jasno, da so inženirji vanj vgradili skorajda vse, kar je moč dobiti na trgu in kar uporabnik dejansko potrebuje. Nam torej podjetje za slabih 250 evrov prodaja suho zlato? Ne povsem, saj preizkušeni predvajalnik dokazuje, da vendarle ni vse zlato, kar se sveti.

Kot rečeno, najboljši dnevi večpredstavnih podaljškov se zdijo mimo, vsaj če vprašamo tržne analitike. Uporabniki so jih sprva potrebovali kot nekakšen most med računalnikom in velikim zaslonom, drugače je bilo precej nepraktično prenašati večpredstavne vsebine iz računalnika na TV. Rešitve tega izziva se je v zadnjih letih lotila kar celotna industrija, izdelovalci televizorjev so v sodobne digitalne televizorje začeli vgrajevati čipe, ki so sposobni predvajati večpredstavne datoteke, ter žične in brezžične omrežne vmesnike za komunikacijo z drugimi napravami v omrežju. Prednosti podaljškov so se zvečine razblinile tako rekoč čez noč. Kaj je torej še ostalo podaljškom? Predvsem boljše/lažje delo z vsebinami in spletom.

Syabas je podaljšek Popcorn Hour A-300 strojno nadgradil predvsem z namenom, da ta brez težav predvaja tudi zahtevnejše 3D vsebine. Več strojne moči, ki jo ponuja namenski procesor Sigma Designs SMP8647, ta deluje s kar 800 MHz, pa s pridom izkoriščajo nameščene aplikacije, ki predvajalnik lahko pretvorijo v omrežni strežnik, odjemalec torrent datotek itd. Pester je tudi nabor spletnih aplikacij, ki jih je moč naložiti na napravo. Povezan je predvsem z video vsebinami ter avdio in tekstovnimi viri, ki bi utegnili zanimati uporabnika v zavetju dnevne sobe. V času preizkusa smo tako imeli na voljo skoraj 70 različnih aplikacij, razdeljenih v več kategorij (filmi, spletni video, radio, igre, ostalo), ki pa jih moramo pred uporabo namestiti na predvajalnik. To opravilo je povsem enostavno in hitro, saj aplikacije niso podatkovno obsežne. Poleg klasičnega nabora povezav do spletišč z video posnetki nas je razveselil še nabor tv postaj, katerih program lahko spremljamo prek spleta. Glede na priljubljenost vsebin v visoki ločljivosti bi si želeli predvsem teh, a jih bomo morebiti dočakali ob poznejših nadgradnjah - posodobitev aplikacij namreč lahko hitro izvedemo kar iz uporabniškega vmesnika, saj nas predvajalnik opozori, da je na voljo novejša različica. Aplikativnemu delu predvajalnika zamerimo predvsem to, da ponuja nič ali le malo upravljanja video vsebin, saj, denimo, funkcija povečave in druge podobne funkcije med predvajanjem vsebin znotraj aplikacij ne delujejo. Iskanje vsebin po spletišču YouTube in podobnih je, zahvaljujoč funkciji samodejnega dokončevanja vnosov, pogojno sprejemljivo, a ga v kombinaciji majhnih gumijastih tipk daljinca in virtualne tipkovnice uporabniki ne bodo prav dolgo uporabljali. K sreči sta na voljo tudi aplikaciji, ki omogočata krmiljenje predvajalnika prek mobilnega telefona, če ta podpira platformo Android ali iOS, a sta namenjeni predvsem osnovnim operacijam in le težko v celoti nadomestita daljinski upravljalnik. Daljinec namreč ponuja osvetljene tipke in se kljub velikosti (je relativno velik) odkupi s solidno uporabnostjo.

Uporabniški vmesnik je v nas prav tako pustil mešane občutke. Na napravo je namreč nameščen Networked Media Jukebox (različica 2), ki uporabnike razvaja z nekoliko tehnično, a grafično dodelano podobo. Med njegove prednosti lahko zapišemo samodejno prepoznavanje virov in vsebin, saj ob vstavitvi ključka ali diska USB lahko preveri vsebine na njem in iz spleta prenese informacije o filmih ali glasbenih delih, poiskati zna celo podnapise filmov. Manj navdušeni smo bili nad večjezikovno podporo, saj je prevod vmesnika v slovenščino precej nenatančen, na nekaterih mestih pa kar slab, oziroma predvajalnik uporabnika preseneti z angleško vsebino.

Predvajalnik s predvajanjem najrazličnejših avdio in video vsebin nima težav, pa naj predvajanje poteka prek vgrajenega diska (vgradimo lahko 2,5- ali 3,5-palčni pogon), medija USB ali omrežnih virov. Negativno nas je presenetilo le predvajanje podnapisov, ki v kombinaciji IDX/SUB ni delovalo pravilno, pa tudi pri drugih podnapisih (različica SRT) se je ob prevrtevanju vsebine naprej in nazaj sinhronizacija podnapisov povsem izgubila.

Četudi aluminijasto ohišje predvajalnika sodi med večje na trgu, mu velikost brez težav odpustimo, saj nam predvajalnik ponuja kopico avdio in video priključkov, za nameček pa nima vgrajenega ventilatorja in je tako med delom povsem tiho (če seveda sami ne vgradimo diska). Glede na zmogljivo strojno zasnovo, ki med drugim premore tudi vmesnik USB 3.0 za še hitrejše pretakanje vsebin, smo pogrešali zgolj implementacijo čistokrvnega spletnega brskalnika.

Syabas Popcorn Hour A-300

Večpredstavni podaljšek.

Izdeluje: Syabas, www.popcornhour.com.

Prodaja: www.archus.si.

Cena: 249 EUR.

Za: Strojna zasnova, tiho delovanje.

Proti: Manjše napake in pomanjkljivosti v delovanju, slab slovenski prevod vmesnika.