Kaj nas še čaka?

Objavljeno: 31.1.2012 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Fokus | Revija: Januar 2012

Televizorjem in televiziji se obeta enak scenarij, kot se je že pred časom dogodil telefonom. Ti so z vsako novo generacijo pridobili nabor novih funkcionalnosti, ki smo jih še malo prej povezovali pretežno z računalniki. Televizorji zato postajajo vse bolj podobni računalnikom na eni strani, pa tudi tablicam in telefonom na drugi. Morda je tudi zaradi tega moč zaslediti, da se na to platformo vse bolj usmerjajo podjetja, ki niso tradicionalni izdelovalci televizorjev. V prihodnje bomo zato verjetno imeli skupne platforme med telefoni, računalniki in televizorji.

Še pred tremi leti so bili televizorji pretežno prikazovalniki za klasične tv programe in posnetke na nosilcih DVD oziroma bluray. Odtlej opažamo čedalje večjo povezanost z drugimi večpredstavnimi vsebinami, internetom, spletnimi storitvami in aplikacijami. Danes skoraj ni več novega modela televizorja, ki ne bi imel vsaj nekaterih od prej naštetih značilnosti. Skoraj vsi imajo internetni priključek in miniaturen namenski računalnik, to pa je kakor nalašč za nove zamisli tistih, ki kraljujejo na tem področju.

Zaradi tega bo zanimivo spremljati, kaj vse se bo dogajalo na področju televizorjev in vsebin zanje leta 2012. Obetamo si lahko novosti v ponudbi, tako na področju vsebin kot ponudnikov. Glede na današnje napovedi ne bi bilo nenavadno, če bi v tem letu doživeli na tem področju več sprememb kot v vsem zadnjem desetletju. Predvsem pa bo prišlo do spremembe težišča moči, ko bodo morali tradicionalni ponudniki (predvsem japonski in korejski) prepustiti nekaj prostora novim silam (a starim znancem) na tem področju.

Apple TV, tokrat res kot televizor

Le nekaj tednov po prerani smrti Steva Jobsa so se začele pojavljati informacije o tem, da Apple morda vendarle pripravlja svoj lasten televizor. Ugibanja o tem koraku so stara že vrsto let, a se za zdaj niso uresničila. Toda v biografiji Walterja Isaacsona je sam Jobs pritrdil, da bi si želel "drugačnega" televizorja, in je menda celo dobil zamisel, kako na tem področju narediti preobrat, podobno kot so ga opravili na področju glasbe, telefonov in tablic.

Prihodnost tega izdelka sicer še naprej ostaja negotova, toda v javnost prihaja vedno več informacij, da se nekaj vendarle dogaja. Po nekaterih informacijah naj bi Applov televizor imel zelo elegantno obliko, sicer poglavitno značilnost Applovih izdelkov, še bolj revolucionaren pa naj bi bil glede upravljanja. V televizor naj bi bil vgrajen program Siri, znan iz telefona iPhone 4S, ki omogoča krmiljenje glavnih funkcij z govorom.

Omenjajo tudi tesno povezanost s storitvami v oblaku, trgovino iTunes, telefoni iPhone in tablicami iPad. Televizor naj bi bil na voljo v več merah, bojazen pa je, da bo znatno dražji od primerljivih televizorjev drugih znamk. To ne bi bilo presenetljivo, če upoštevamo, da Apple dosega odlične prodajne rezultate, ne glede na višje cene od tekmecev. Seveda, če imajo kaj pokazati.

Na nov televizor lahko gledamo tudi kot na evolucijo programov za iOS in platforme Apple TV, ki jo kot zunanjo napravo poznamo že danes. V zadnjih dneh se kot najverjetnejšo označuje možnost, da bi večji del opreme, predvsem pa zaslone prispevala japonski Sharp, po drugi različici pa korejski LG. Novi televizor naj bi uporabljal še zmogljivejši procesor A6, menda enak kot v prihajajoči tablici iPad 3. Zanimivo bo predvsem spremljati, koliko bo pri tem imel besede Apple in, seveda, kaj je tista "pika na i", ki jo običajno hranijo kot presenečenje v zadnjem trenutku.

Google, sistematični pristop

Google je že pred dobrim letom zakorakal tudi na področje televizorjev in televizije s paketom Google TV. Medtem se je izkazalo, da je bil to morda eden izmed najbolj nedorečenih in posledično neuspešnih projektov spletnega velikana. Kljub nekaterim inovativnim novostim (združevanje spletnih informacij in žive slike) je bil dosedanji izdelek na različnih koncih zelo nedodelan, predvsem pa ni dobil podpore medijskih hiš. Verjela sta mu predvsem Sony in Logitech, slednji pa je s tem projektom ustvaril velikansko izgubo in nedavno prekinil vse nadaljnje dejavnosti na tem področju.

Toda Google še zdaleč ni vrgel puške v koruzo. Prav tako ne njegovi partnerji. Ravno nasprotno. Počasi postaja jasno, da Google vendarle združuje več strategij v eno, ki obeta precej večje možnosti za uspeh. S plati izdelka naj bi novi Google TV prinesel operacijski sistem Android Honeycomb, torej enak kot pri tablicah. Tu je poglavitna novost predvsem to, da bi pametni televizorji s tem dobili dostop do dodatnih programov za Android, v to smer se, denimo, usmerja tudi Apple.

Google se ne da - Google TV 2.0 naj bi bil končno uspešnica.

Več kot očitno je, da se v Googlu zavedajo napak na področju grafičnega vmesnika. Najbrž so prav zaradi tega v začetku poletja kupili enega od specializiranih ponudnikov večpredstavnih programov, Sage TV. Odtlej so se nekoliko potuhnili, vendar smo prepričani, da ne za dolgo.

Naslednji pomemben korak je to, da Google v ozadju sklepa nova pomembna partnerstva z izdelovalci televizorjev. Sony, ki je bil partner že v prvi različici, bo to najbrž še naprej, nedavno pa jim je ušlo, da pripravljajo nekaj povsem novega "z eleganco iPhona". Analitiki so prepričani, da je v ozadju prav Google. V zadnjem času je slišati, da se intenzivno dogovarjajo s Samsungom, ki ima danes v svojih izdelkih najbolj priljubljeno platformo za pametne televizorje. Morda pa sem jim vendarle ne ljubi povsem solirati na tem področju in so zato voljni prevzeti platformo Android. Ne smemo pozabiti, da je Samsung na področju telefonov uspešen tudi zaradi družbe Google.

Zadnji ukrep je menda najodločilnejši za uspeh Googlove TV platforme. Podjetje je spoznalo, da morajo za uspeh zagotoviti tudi vsebine, in tu ne gre mimo filmskih studiev. Google je prav nedavno predstavil prenovljen videz spletne storitve YouTube, ki je organiziran bolj po "spletnih kanalih". To pride prav tudi pri morebitni uporabi v prihodnjih televizorjih. Še pomembneje pa je, da so, kot kaže, k sodelovanju pritegnili družbo Disney. Slišati je, da se intenzivno dogovarjajo tudi z drugimi.

Kaj lahko torej pričakujemo? Google TV bo, kot kaže, nova mešanica čudežnega napitka, sestavljenega iz nove platforme (morda celo Android 4.0?), uporabniškega vmesnika iz projekta SageTV, spletnih in drugih vsebin z YouTuba in širše podpore izdelovalcev opreme kot doslej. Na odgovor, ali so domneve pravilne, pa ne bo treba čakati preveč dolgo, saj vsi menijo, da bo Google razkril karte že na januarskem sejmu CES v Las Vegasu.

Microsoft: evolucija ali revolucija gre skozi Xbox

Medtem ko glavni tekmeci na področju televizije napovedujejo ali delajo velike korake naprej, v Microsoftu kar nekako mirujejo. Po tem, ko so predstavili predogledno različico sistema Windows 8, v katerem ni bilo nobenih sledi o večpredstavnem dodatku Media Center, se je med ljubitelji pojavilo veliko vprašanj in dvomov. Morda se je tudi zato Steven Sinofsky, sicer predsednik Microsoftove divizije Windows, odločil za javni zapis v svojem blogu, v katerem potrjuje, da bo Media Center ostal del operacijskega sistema, ni pa še jasno, v katerih različicah in izvedbah.

Microsoft je sicer eden najstarejših ponudnikov teh programov, saj smo Media Center poznali že v časih okolja Windows XP in v vseh od tam naprej. Toda dejstvo je, da je Media Center ostal na razvojni stopnji izpred nekaj let. Še vedno je vezan na računalnike z okoljem Windows, zanj še vedno ni trgovine, kjer bi bilo mogoče kupiti vsebine. Tudi glede enostavnosti rabe so drugje naredili večje korake naprej.

Boxee ponuja ogromno kanalov, nekateri med njimi so pravi biseri

Toda Microsoft ima še vedno priložnost, da preobrne zadevo. Če nič drugega, lahko izkoristi kup novosti, ki jih uvaja v tablično različico in telefonsko različico okolja Windows. Pomanjkljivost ta hip se zdi predvsem domneva, da se Microsoft menda dogovarja z izdelovalci za vgraditev tovrstnih funkcionalnosti v televizorje, kar bi bil logičen korak, ki ga drugod zagotovo načrtujejo.

Toda ne smemo pozabiti, da je leta 2012 na vrsti prenova uspešne igralne konzole Xbox 360. Angleški BBC je nedavno razkril, da njihov v Veliki Britaniji zelo priljubljen spletni servis iPlayer prihaja prav na novo različico igralne konzole, in sicer v začetku leta 2012. Microsoft naj bi poleg tega podpisal pogodbe še z okoli 40 drugimi medijskimi hišami, ki bodo prav tako ponudile vsebine prek igralne konzole, ki bo postala pravzaprav center zabave v hiši. Razkrili pa so še nekaj zanimivosti - vmesnik Metro se bo preselil tudi na Xbox. Enaka družinska podoba na vseh napravah torej, enako kot pri Applu. Vgrajeni predvajalnik naj bi bilo mogoče celo krmiliti z dodatkom Kinect in njegovo zmožnostjo prepoznave govora.

Naredi sam: Neustavljiva moč kolektivnega znanja

Le malo uporabnikov samostojnih predvajalnikov ve, da je mogoče večino njihovih malih mlinčkov nadgraditi s tako imenovanimi "alternativnimi" sistemskimi programi (firmwareji), ki praviloma zmorejo precej več kot vgrajeni programi prvotnega izdelovalca. To je postalo možno s tem, ko je lepo število izdelovalcev ponudilo svoje izdelke kot odprto kodo ali pa so bili ti že v osnovi zasnovani na odprtokodnih izdelkih (najpogosteje na Linuxu).

Lep zgled so na primer predvajalniki WD TV Live in nasledniki. Med navdušenci je tu zelo priljubljen alternativni firmware WDLXTV, ki zna bistveno več kot osnovni program. Za začetek uporabnik dobi z alternativnim programom dostop do celega kupa večpredstavnih pretočnih vsebin in spletnih storitev, osnovni pa pozna le pol ducata tovrstnih dobrot.

Pa to še ni vse. Program omogoča uporabo alternativnega grafičnega vmesnika s številnimi izboljšavami, kot so na primer podrobnejši podatki o filmih in glasbenih posnetkih. Omisliti si je mogoče celo odjemalce za Bittorrent in povezljivost na cel kup omrežnih storitev.

Seveda take alternativne rešitve niso za vsakogar, pa vendar bo med bralci tega prispevka večina take spremembe v svojem predvajalniku opravila brez večjih zapletov. Pa še uživali bodo v takem hekanju, ki je lahko tudi poučno.

Samostojni predvajalniki in programi

Ko govorimo o pametnih televizorjih, večpredstavnih funkcijah, internetnih vsebinah in številnih drugih novih zamislih imamo praviloma občutek, da za vse to potrebujemo novo strojno opremo ali televizor. Toda ni vselej tako. Cenejša alternativa kot nakup novega televizorja še naprej ostaja samostojni večpredstavni prevajalnik.

Večina izdelovalnikov predvajalnikov ali programov (Boxee, XBMC, Plex, Syabas/NMT ...) zato skuša v svoje izdelke vgraditi še kaj več kot izdelovalci televizorjev. Tako s strojne plati (denimo vgrajeni disk), predvsem pa s programske. Prav na tem področju najdemo najbolj dodelane uporabniške vmesnike s stališča prijaznosti uporabe s pomočjo daljinskega upravljavca. Pomemben dejavnik je tudi tu odlična, pravzaprav popolna združljivost z vsemi možnimi zapisi in standardi, česar pri televizorjih ni vselej mogoče trditi.

V zadnjem času pa je dejavnik, kjer se najbolj razlikujejo, podpora različnim internetnim pretočnim vsebinam in virom podatkov. Če vzamemo, denimo, program Boxee, bomo videli, da je seznam teh virov, dodatkov in aplikacij merjen že v stotinah elementov. Res je dosti "navlake", toda med njimi je nekaj biserov, ki jih drugje ne srečamo.

Nevarnost za te predvajalnike pa je predvsem to, da imajo pred sabo naravno oviro, ki bo za mnoge nepremagljiva. Težko namreč zagotovijo dostop do uradnih virov vsebin, nimajo pravih trgovin, kot je na primer iTunes, predvsem pa se zelo okorno obnašajo glede možnosti uporabe priljubljenih spletnih storitev, ki niso nujno večpredstavne, na primer Facebook, storitve v oblaku itd.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki