Bliskovito diskovje

Objavljeno: 27.3.2012 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Fokus | Revija: April 2012

Pogoni SSD so eno najhitreje razvijajočih se področij v svetu računalništva. Zato smo se v Monitorjevem laboratoriju odločili, da nov veliki test bliskovito hitrih pogonov opravimo že po vsega devetih mesecih, saj so nam izdelovalci poslali na preizkus več kot ducat novih modelov. Skupna imenovalca vseh preizkušenih pogonov sta seveda hitrost in izjemna odzivnost, ki naredita uporabniško izkušnjo pri igranju ali resnem delu z računalnikom še toliko boljšo.

Danes že ptički na vejah čivkajo, da prinese povprečnemu računalniku največji prirast hitrosti delovanja prav vgradnja pogona SSD. Zakaj bi torej sploh še uporabljali klasične diske z vrtečimi ploščami? Glavni razlog je predvsem cena teh naprav. Cene pogonov SSD so še vedno v višavah, ko jih primerjamo s cenami diskov (še posebej, če bi upoštevali stanje na trgu pred poplavami na Tajskem).

Le malo je junakov, ki si lahko privoščijo odšteti dobrih 700 evrov za pogon SSD zmogljivosti 512 GB. Sliši se naravnost noro, saj disk podobne zmogljivosti dobimo za dobrih 50 evrov. K sreči so pogoni SSD manjših zmogljivosti precej cenejši, saj bomo za 60-64 GB različico odšteli manj kot evrskega stotaka, za 120-128 GB pa od 150 do 200 evrov. Takšne zmogljivosti načeloma zadostujejo za namestitev operacijskega sistema in drugih programov, težava nastane le, če bi radi na njem hranili večje količine podatkov, denimo večpredstavne datoteke z vsebinami visoke ločljivosti. V primeru namiznega računalnika lahko uporabimo kombinacijo pogona SSD in diska, a to seveda ni mogoče pri prenosnem računalniku - večina ima namreč prostora le za vgradnjo tankega 2,5-palčnega diska ali pogona SSD. Čeprav se cene pogonov SSD iz leta v leto znižujejo, jih še ne bomo prav kmalu ugledali v slehernem računalniku - vsaj ne v takšnem, ki ga za 299 ali 399 evrov ponujajo različne trgovske verige. Cena za gigabajt hrambe podatkov je pri pogonih SSD namreč še vedno okoli 15- do 20-krat večja kot pri diskih z vrtečimi se ploščami.

Glavni hibi pogonov SSD smo torej predstavili: ceno in zmogljivost. Zdaj si lahko na hitro ogledamo še njihove prednosti, ki so seveda številne. Prva in najočitnejša je seveda hitrost delovanja. Danes najbolj zmogljivi SSDji za rabo doma že dosegajo hitrosti več kot 500 MB/s pri prenosu velikih datotek. A bolj kot to je impresivno njihovo delo z manjšimi datotekami in nizek odzivni čas, saj na tem področju povsem posekajo klasične diske. Povprečno zmogljiv računalnik, opremljen s sodobnim pogonom SSD, operacijski sistem Windows 7 naloži že v dobrih deset sekundah. Tudi sicer so časi nalaganja programov in iger ob uporabi pogona SSD znatno krajši, kombinacija vseh pohitritev pa da rezultat, ki pravi, da je pogon SSD v praksi od štirikrat do petkrat hitrejši od klasičnega diska.

Pogoni SSD so majhni in lahki in nimajo gibljivih delov. Zato so med delovanjem povsem tiho in tako pomembno znižajo celotno glasnost sistema, saj ne povzročajo tresljajev, ki bi se prenašali na ohišje in okolico. Obenem delujejo z bistveno nižjo delovno temperaturo. To je predvsem pomembno pri prenosnih računalnikih, saj se bo sistemski ventilator redkeje vklopil. Prenosniki, opremljeni s pogoni SSD, imajo tudi daljšo avtonomijo delovanja baterije, saj so pogoni SSD zelo varčni. In ko smo že pri prenosnikih - če padejo na tla med delovanjem, imamo, če je vanje vgrajen pogon SSD, bistveno več možnosti, da bodo naši podatki preživeli.

Seveda celotno zgodbo pogonov SSD sestavlja še kup drugih informacij, denimo vrsta krmilnika, pomnilniških čipov, strojna programska koda idr., o čemer podrobneje pišemo v nadaljevanju.

Na tretjem Monitorjevem preizkusu pogonov SSD (junij 2011) smo preizkušali predvsem modele z zmogljivostjo 120 oziroma 128 GB, zato smo se odločili, da tokrat letvico postavimo višje. Žal nam vsi uvozniki oziroma zastopniki posameznih blagovnih znamk niso mogli zagotoviti modelov z zmogljivostjo 240 oziroma 256 GB, zato smo preizkusili tudi nekaj modelov z manjšo pomnilniško zmogljivostjo. V svetu pogonov SSD pa skoraj vedno velja pravilo, da so večji modeli tudi hitrejši, predvsem po zaslugi boljše izrabe krmilnika ali večjega števila vgrajenih krmilnikov. Zato velja vsaj rezultate modelov z manjšo zmogljivostjo jemati s pridržkom - njihovi večji bratje so bržkone zmogljivejši.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki