Med računalnikarji, ki so jim majhni računalniki še posebej pri srcu, zadnje leto vlada veliko navdušenje nad miniaturnimi sistemi, temelječimi na platformi Android. Ti so namreč veliki kot debelejši ključek USB in sposobni poganjati pravcati večopravilni sistem, ki lahko rabi v različne namene.
Kot že dolgo ugotavljamo pri najrazličnejših preizkusih mobilnih telefonov, tablic pa tudi večpredstavnih podaljškov, na uporabniško izkušnjo precej bolj kot strojna vpliva predvsem programska oprema. Uporabniški vmesnik, funkcije in morebitne razširitve v obliki bolj ali manj uporabnih aplikacij namreč danes odločajo o zadovoljstvu uporabnika s sodobno napravo.
Izdelovalcem večpredstavnih podaljškov počasi vendarle postaja jasno, da morajo biti njihovi izdelki pametnejši od pametnih televizorjev, saj se bodo le tako lahko obdržali na trgu. A to bo težko, saj se boljši primerki nič kaj sramežljivo spogledujejo s ceno okoli dveh stotakov, to pa je že znesek, za katerega si uporabniki lahko omislimo doplačilo za (še) pametnejši televizor.
Izdelovalcem večpredstavnih podaljškov počasi vendarle postaja jasno, da morajo biti njihovi izdelki pametnejši od pametnih televizorjev, saj se bodo le tako lahko obdržali na trgu. A to bo težko, saj se boljši primerki nič kaj sramežljivo spogledujejo s ceno okoli dveh stotakov, to pa je že znesek, za katerega si uporabniki lahko omislimo doplačilo za (še) pametnejši televizor.
Tržni strokovnjaki so večpredstavnim podaljškom že pred leti napovedovali črno prihodnost, vsaj kar zadeva osnovne (vstopne) izdelke in srednji razred naprav, saj naj bi njihove funkcije počasi, a zagotovo prevzeli digitalni televizorji. To se je dejansko tudi zgodilo, toda naš preizkus krepko več kot ducat sodobnih večpredstavnih podaljškov priča o tem, da se izdelovalci ne dajo.
Toshibin Satellite L875 (s podoznako 12J) je razmeroma poceni prenosnik, vsaj glede na konkurenco oziroma velikostni razred. Gre za model, namenjen manj zahtevnim domačim uporabnikom, ki nimajo kakih posebnih zahtev, obenem pa želijo solidno kakovost.
Zadnjih nekaj let domači uporabniki za svoje računalniške potrebe vse bolj zapuščajo navadne namizne računalnike in prehajajo na mobilnejše rešitve. Največ gre seveda za prenosnike, v podporni vlogi pa se vedno bolj znajdejo tudi pametni telefoni in tablice. Potrebe uporabnikov se v tem času niso bistveno spremenile, a so prenosniki po zmogljivostih že nekaj let povsem enakovredni namiznim modelom.
Prenosniki so vedno manjši, vedno tanjši, vedno bolj prenosni. Pa so res? Večinoma da, še vedno pa so tudi velikani, ki so namenjeni prav posebni vrsti uporabnikov. 17-palčniki.
Do predstavitve tega modela so imeli manj zahtevni kupci Dellov, ki so želeli imeti v lasti monitor z nekoliko bolj kakovostno matriko, pred seboj težko odločitev. Izbrati 23-palčni »rekreativni« model ali polprofesionalni model, velik 24-palcev, in pridobiti tistih dodatnih 120 pik višine.
Še pred časom je bila večina uporabnikov zadovoljna z velikim zaslonom, ki je premogel kar največjo ločljivost po razumni ceni. Toda kmalu je postalo očitno, da zmogljivi pametni telefoni v resnici ponujajo boljšo sliko, čeprav kar nekoliko manjšo. Razlog? Kotna vidljivost. In uporabniki smo postali izbirčni tudi pri monitorjih, naenkrat je pomembno tudi še kaj drugega kot zgolj velikost in ločljivost. Navsezadnje – če lahko za telefon odštejemo 500 evrov in več, se lahko podobno potrudimo tudi za napravo, v katero gledamo osem ur na dan in več, ali ne?
(Tudi) monitorji počasi postajajo tisti del strojne opreme računalnika, kjer je velika večina uporabnikov zadovoljna z bolj ali manj vsakim, le da je dovolj velik. Pa vendar so tudi izdelki, ki ponujajo nekaj več.
Kot oskrbnik nekaj deset službenih, obenem pa seveda vse preveč prijateljskih in družinskih računalnikov se redno jezim nad uporabniki in čudim, kaj vse jim uspe. Redno ženem antivirusne programe in druge programe za čiščenje nesnage – zadnje čase je to največkrat CCleaner (s polnim imenom – Crap Cleaner).
Prekrasen večer, zunaj naletava sneg, radiatorji puhtijo značilen zimski vonj domačnosti, vi pa medtem za delovno mizo nostalgično urejate stare fotografije, ljubezenske e-maile in tisto svojo zares mini xxx zbirko. Nenadoma pa, cvrrc, stroj, ki je že leta poslušno povezoval konice vaših prstov z odzivanjem programske opreme, nenadoma zmrzne. Ne pomagajo ne prošnje, ne obredni plesi, še več, celo vsemogočno zdravilo, imenovano vnovični zagon, je brez moči. Vaš zvesti služabnik potrebuje pomoč, vi pa rešitev iz zadrege, kje jo poiskati.
Mobilni telefoni se že dolgo časa ne uporabljajo zgolj za opravljanje klicev in pošiljanje sporočil SMS. V ospredje namreč stopa uporaba interneta in razne večpredstavne vsebine. Na podlagi tega se razmere na trgu spreminjajo, saj je med uporabniki vedno več povpraševanja po mobilnikih z velikimi oziroma večjimi zasloni. In čeprav imajo slednji kar nekaj prednosti, jih pesti tudi nekaj slabosti.
Nabor nujnih programov se od naprave do naprave v marsičem razlikuje. Cenejši Androidi si ne bi mogli biti bolj različni. Eni imajo manjše zaslone, drugi manj delovnega pomnilnika, spet tretji zastarelo različico operacijskega sistema. Od osnovne opremljenosti je odvisno, kaj bomo iskali ob prvem obisku tržnice Play. Sledi seznam aplikacij, ki bodo vsem prišle prav.
Pri izbiri telefona so pomembni videz, nujna dobra strojna opremljenost, zahtevana programska inovativnost. Naštete zahteve se ne spremenijo niti, ko iščemo pravi kompromis med ceno in kakovostjo. Operacijski sistem Android se lahko pohvali z marsičim, obenem pa ima nekaj, česar zasledovalci še dolgo ne bodo imeli. Izbiro. Morda želimo telefon zgolj za telefoniranje, morda se bomo z njim ukvarjali noč in dan ter stopili na strme bregove korenskega dostopa, med Androidi bomo našli, kar iščemo. Kljub omejenemu proračunu.
Da se računalništvo preusmerja iz izdelkovne ekonomije v storitveno, je znano že dolgo. Ta prehod je tako temeljit, da je danes v resnici skorajda pomembneje kot to, "kaj naj kupimo", to, "kje naj kupimo" oz., posledično, kakšna bosta pripadajoča garancija in servis. Ko garancijska doba poteče, smo namreč na milost in nemilost prepuščeni znancem/znalcem in računalniškim servisom. Tam pa vlada Divji zahod.
Še nedolgo tega smo svarili pred poceni Androidi. Cenejši telefoni z Googlovim operacijskim sistemom so se vlekli kot megla, jecljali kot politiki na zatožni klopi in bili bolj plastični od pokojnega Michaela Jacksona. Večino negativnih kritik je Android doživljal s strani lastnikov šibkejših naprav. Čez noč se je vse spremenilo. Operacijski sistem je s Sladolednim sendvičem odrasel, izdelovalci telefonov pa so z njim ugotovili to, kar je finska Nokia vedela že pred časom - najbolje se prodajajo cenejši telefoni.
Ob koncu leta se že tradicionalno ozremo v vzvratno ogledalo in znova osvetlimo najboljše izdelke. Leto 2012 ni bilo s te plati nič manj razburljivo kot vsa druga, a je obenem nekakšna prelomnica v pojmovanju računalnikov, kot smo jih poznali doslej. Danes stopajo v mislih in željah uporabnikov prej v ospredje pametni telefoni in tablice kot pa prenosni in namizni računalniki. Smo torej na začetku nove dobe, ko bo pojem osebnega računalništva postal nekaj drugega, kot smo bili vajeni. Obenem najboljši izdelki minulega leta omogočajo, da del te prihodnosti uporabimo že danes.
V Monitorju preizkušamo tehniko že več kot dvajset let. Več kot očitno je, kako se je čas v tem času spremenil - včasih smo preizkušali osebne računalnike, krmilnike in diske, danes pa telefone, tablice in (zaenkrat še) prenosnike. Zato, ker to danes bralce najbolj zanima.
Ko se odločamo za tisk foto knjige, verjetno večina najprej pomisli na ceno, ki jo bo ponudnik zahteval od nas. A bi bilo bolje, ko bi pomislili na kakovost vmesnika, s katerim si bomo "postavili" oz. uredili želeno knjigo.
Izbrali smo 12 "tiskarjev" foto knjig in jim anonimno ponudili v tisk naše vrhunske jamske fotografije. Izkazalo se je, da so do uporabnika prijaznejši urejevalni programi, ki niso spletne narave, da pa bodo tisti, ki res "obvladajo", še najraje izbrali ponudnika, ki bo sprejel že (v lastnem programu za DTP) urejen izdelek formata PDF.
Padfone je izdelek, ki ga je Asus naredil na podlagi izkušenj, ki jih je začel nabirati z mini prenosniki in kasneje s serijo tablic Transformer. Tokrat so v paket dodali še telefon in s tem skušali zadovoljiti vse tiste, ki bi radi napravo "vse-v-enem".
Pred dobrim letom dni smo ugotavljali, da izdelovalci zgolj nemočno capljajo za inovativnim Applom. Odtlej se je marsikaj spremenilo. Android je dozorel, prihaja perspektivni Windows, Apple pa razmišlja o naslednji potezi. Obenem so pogumni izdelovalci začeli iskati specifične tržne niše znotraj tabličnega področja. Prišle so manjše in cenejše naprave. Vsaka si želi naše pozornosti. Vsaka se trudi po svoje. Kako se odločiti?
Prišli smo do točke, ko se v naši panogi dogajajo korenite spremembe. Če smo računalnike že v preteklosti po zaslugi PCjeve uporabnosti mučili malodane vsi, pa je sedanjost postregla s popolnoma svežo miselnostjo. Tehnologija je postala seksi. O prenosnikih, pametnih telefonih in tablicah bi se pogovarjal slehernik. Prenosne naprave postajajo gonilna sila nam ljube industrije. Zastavonoša prihodnosti so tablice.
Danes prenosni računalniki po prodaji že prehitevajo namizne računalnike, zato je prav, da preverimo, kako se vanje vgrajeni procesorji odrežejo pri zahtevnejših opravilih. Ne nazadnje napredni uporabniki tudi od prenosnikov kdaj pa kdaj zahtevajo, da napnejo vse mišice in naloge opravijo kar se da hitro. Praktični preizkus kaže, da procesorji v prenosnikih pridelajo še največ hitrostnega zaostanka prav zaradi nižjih delovnih frekvenc.
Dobrega računalniškega sistema ne zagotavlja le hiter procesor, temveč zanj poskrbi predvsem osnovna plošča. Nanjo namreč vgradimo in povežemo vse komponente, zato pri nakupu t. i. temeljnega kamna sistema ne gre pretirano varčevati. Sodobne osnovne plošče postajajo prava umetniška dela, zato nas ne čudi, da cene nekaterih primerkov presegajo cene samih procesorjev.
Ob sodobnih procesorjih, ki so resnično zelo zmogljivi, se poraja vprašanje, zakaj iz njih iztisniti še zadnje atome moči. Med manjšo skupnostjo uporabnikov pa postaja vedno bolj priljubljena metoda doseganja kar najnižje možne porabe brez zmanjšanja zmogljivosti procesorja. Tak "eko" preizkus smo opravili tudi mi.
Začenjamo predstavitev posameznih razredov in arhitekture procesorjev, rezultate posameznih preizkusov in po posameznih modelih pa si bomo ogledali kasneje.
Računalniška sestavina, znana pod imenom osrednji procesor, je v zadnjih letih močno napredovala. Prav po zaslugi procesorjev imajo sodobni računalniki skoraj takšne zmogljivosti, kot so jih imeli pred desetletji le superračunalniki, veliki kot povprečno stanovanje v bloku.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
