Vse manj telefoni, vse bolj računalniki

Objavljeno: 21.9.2011 14:09 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Fokus | Revija: Julij 2011 | Teme: android, iPhone

Pametni telefoni nam vedno bolj krojijo vsakdanje življenje. Ne samo kot pripomočki za telefoniranje, temveč vse bolj kot pametni terminali za dostop do spleta in pripomočki za vodenje osebnih informacij in družabno mreženje. Ponudba na trgu je silno pestra, število različnih platform pa rekordno za to vrsto izdelkov. Ali so to zlati časi za pametne telefone? Morda. Nekateri namreč menijo, da je še veliko prostora za nadaljnji razvoj.

Brezžične internetne povezave in zasloni, občutljivi za dotik, so v zadnjih letih povsem spremenili podobo pametnih telefonov in telefonov sploh. Če smo se še pred slabimi desetimi leti navduševali nad čedalje manjšimi telefoni, ki sodijo v prav vsak žep, je danes, paradoksalno, boljše tisto, kar je večje. A hkrati tanjše, bolj elegantno. Telefoni so postali večpredstavni, internetno povezani terminali in nekakšne večnamenske naprave, ki se iz telefona v hipu spremenijo v računalnik, pa fotoaparat, video kamero, navigacijsko napravo, večpredstavni predvajalnik in še kaj bi se našlo.

Leta 2002 smo se navduševali nad kompaktnostjo in predvsem težo tedanjega Sony Ericssona T68, ki je tehtal samo 84 gramov, a je zato imel mini zaslon z 101 x 80 pikami. Danes se navdušujemo nad Applovim iPhonom 4, ki ima zaslon, velik 3,5 palca, in ločljivost kar 960 x 480 pik, toliko ali celo več, kot so imeli nekoč prvi prenosni računalniki. Zato pa je današnji iPhone kombinacija kovine, plastika in stekla, ki tehta zajetnih 137 gramov.

Statistika kaže, da kupci želijo vse večje zaslone. Leta 2009 je bila tako povprečna velikost zaslonov pri pametnih telefonih 2,85 palca, danes pa je že 2,97 palca. Večina priljubljenih modelov ima vsaj 3,5-palčne zaslone, veliko je že takih, ki ponujajo za nekdanje čase velikanske 4,3-palčne zaslone. Zanimivo, da pripombe ljudi, da veliki telefoni (npr. nekdanji Nokia Communicator) niso zanimivi, ker ne grejo v žep, danes skoraj ne zdržijo več. Morda zato, ker so se ob večjih zaslonih telefoni močno stanjšali. V dveh letih so se v povprečju stanjšali s 15,16 na 14 mm. Trend zopet postavlja Apple s svojim 9,3 mm debelim iPhonom.

Sodobni pametni telefon je danes po večini lastnosti, razen po velikosti, primerljiv z osebnimi računalniki. Vse več modelov ima procesorje z več jedri, velike pomnilnike in cel niz vmesnikov. Praktično nihče si ne upa, da bi se ognil vmesnikov Wi-Fi, bluetooth, celo GPS. Vsi praktično tudi pokrivajo najsodobnejše mobilne internetne povezave, kot je HSPA. Prihajajo že telefoni naslednje generacije s tehnologijo LTE. Fotoaparati z ločljivostjo 5 milijonov pik niso več nobena redkost, prav tako ne zmožnost snemanja dobrih video posnetkov, celo v visoki ločljivosti. Pojavljajo se prvi modeli, ki imajo dvojne kamere za 3D posnetke.

Nekoč je bilo pri telefonih moderno, da je naprava čim manjša, danes kupci iščejo predvsem velike zaslone, kot je 4,3-palčen pri modelu HTC Desire HD.

Bitka platform

Toda strojna oprema ni tisto, kar privlači uporabnike sodobnih telefonov. Magnet so programi, spletni dostop in večpredstavne vsebine, ki v zadnjih letih doživljajo pravi razcvet prav na mobilnih platformah. Prav tu vlada nepopisna konkurenca med različnimi platformami in izdelovalci, ki vidijo v pametnih telefonih in tabličnih računalnikih pravzaprav prihodnost računalništva in zabavne elektronike v širšem kontekstu.

V zadnjih letih so se na tem področju zvrstile številne spremembe. Nekoč slavni Symbian, ki ga je podpirala široka množica velikih izdelovalcev, je samo še senca tega, kar je bil. Na koncu je pristal pri glavnem lastniku, Nokii, pa še ta ga je na koncu prodala in se raje povezala z Microsoftom oziroma platformo Windows Phone 7.

Toda telefoni so področje, kjer Microsoft še zdaleč ne prevladuje. V zadnjem času tempo razvoja narekujeta predvsem Apple in Google. Prvi je pravzaprav fenomen, saj kot edini izdelovalec strojne opreme z operacijskim sistemom iOS dosega absolutne rezultate, ki so zavidanja vredni. Google ima na svoji strani veliko število različnih izdelovalcev in to se utegne na dolgi rok pokazati kot pametna poteza. Toda za zdaj Apple še vedno prevladuje. Nedavna raziskava v petih največjih evropskih državah (Velika Britanija, Nemčija, Francija, Španija, Italija) namreč kaže, da ima Apple domala dvakrat večji doseg kot Google - 28,87 milijona uporabnikov proti 13,36 milijona. To je 12,4 oziroma 5,7 % trga.

Ne smemo pozabiti tudi na druge konkurente, ki niso tako nebogljeni kot, recimo, konkurenti Microsoftu pri namiznih računalnikih. Med številnimi možnostmi in poleg že naštetih velja omeniti vsaj tri - BlackBerry, HP WebOS in Microsoft Windows Phone 7. BlackBerry je bil še pred nekaj leti vodilni pri pametnih telefonih, zlasti zaradi odlične povezljivosti na elektronsko pošto, koledarje in opravila. Kot tak je še vedno najbolj priljubljen v poslovnem okolju. A kaj, ko se je pozornost javnosti z elektronske pošte obrnila v druge smeri, zlasti k spletnim storitvam. Tam je BlackBerry kar nekako zaostal. Tako zelo, da zdaj mrzlično išče rešitve in nove smeri razvoja. Ne gre jih podcenjevati, saj so nemara najbolj izkušeni v tej branži.

WebOS se je skupaj s platformo Palm lani preselil k družbi HP. Ta je za zdaj predstavila le nekaj inkrementalnih izboljšav, prave novosti (med telefoni in tabličnimi računalniki) še čakamo. Ne gre pa prezreti potenciala, ki ga HP predstavlja za platformo. Resda družba nima pretiranih izkušenj z mobilno telefonijo, a jim jih zato ne manjka na drugih področjih, zlasti v spletnih storitvah. Prav tu WebOS blesti, na nekaterih področjih celo pred konkurenco. Če pa se uresniči napoved, da bomo ta operacijski sistem nekega dne srečali tudi na osebnih računalnikih in prenosnikih, utegne biti to tisti dejavnik razlikovanja, ki bo morda odločilen.

Microsoftov Windows Phone 7 je nedvomno najboljši operacijski sistem, ki ga je ta izdelovalec naredil za svoje telefone. V marsičem prinaša nekatere zelo uporabne lastnosti, ki jih drugod ne najdemo. Seveda predvsem združljivost z Microsoftovim ekosistemom, ki je še vedno prevladujoč na osebnih računalnikih. Toda te prednosti postajajo že nekoliko ovira, od Microsofta javnost pričakuje več. Prav zato je naslednja različica že v polnem razvoju.

Nekoč so bili pametni telefoni povsem drugačni kot danes, ko kraljujejo zasloni na dotik - Nokia Communicator.

Toda operacijski sistem je le sredstvo za dosego glavnega cilja izdelovalcev, to je prodaje vsebin. Pametni telefoni so uvedli koncept spletnih trgovin, kjer lahko kupci za razmeroma majhen denar kupujejo dodatne programe in večpredstavne vsebine, od glasbe do celovečernih filmov. Lahko bi tudi rekli, da so postali telefoni sredstvo za prodajo vsebin in internetnega dostopa. Denar se vrti prav na tem področju, strojna oprema pa je ob subvencijah telekomunikacijskih operaterjev zgolj "potrošni material".

Izbira dodatnih programov za pametne telefone je danes neverjetno široka. Po številu so ti programi že zdavnaj prehiteli programe za osebne računalnike, v primerjavi s slednjimi pa so bistveno cenejši in jih je laže uporabljati. Statistika kaže, da so lani uporabniki v povprečju kupili po sedem programov za svojo mobilno napravo, sem pa niso všteti vsi brezplačni programi, ki jih je po nekaterih ocenah približno polovica celotne ponudbe. Statistika kaže tudi, da se povpraševanje po programih še naprej veča.

Med izdelovalci predvsem Apple služi tudi zelo lepe denarce s prodajo najrazličnejših vsebin, kot so glasba, filmi, knjige, revije. Od vsega dobi po slabo tretjino prodajne cene. Nič čudnega, če vsi izdelovalci, z Googlom na čelu, pospešeno razvijajo svoje spletne trgovine za te zadeve. V bitko za kupce pa se vse bolj vrivajo tudi tretji ponudniki, na primer Amazon s svojo bogato ponudbo.

Google ima po svoji plati prednost tudi v tem, da je med vsemi platformami najbolje povezan z obilico spletnih storitev, začenši s svojimi. To, kar ima Android že v osnovi, je marsikje drugje treba dokupiti ali dograditi. Android tudi velja za najnaprednejšo platformo, kar zadeva razvoj novih rešitev in storitev, in to utegne na dolgi rok odtehtati.

Omejitev je samo domišljija

Ko pregledujemo značilnosti današnji pametnih telefonov, si pravzaprav že težko predstavljamo, kaj bi lahko še dodali. Pa vendar je še veliko prostora za nadaljnji razvoj. V prihodnje lahko pričakujemo še večje zaslone, predvsem pa višjo ločljivost po zgledu Applovih zaslonov Retina. Prav tako lahko že letos pričakujemo prve telefone, ki bodo omogočali prikaz 3D vsebin brez posebnih očal. Če k temu dodamo še dvojne fotoaparate in kamere, lahko prav ti telefoni ustvarijo nov zagon za 3D tehnologijo, ko se že pri prodaji televizorjev doslej ni odrezala prav blesteče.

Izdelovalci si bodo še naprej prizadevali, da bi bili njihovi telefoni čim tanjši in lažji, vendar čudežev tu ne gre pričakovati. Trajanje delovanja vsaj dan ali dva je praktično nujno za uspešno prodajo telefona. Vemo pa, da nekateri načrtujejo Evo, celo štirijedrne procesorje in namenske grafične pospeševalnike, tudi v telefonu.

Več lahko pričakujemo pri vmesnikih. Ena večjih novosti v letošnjem letu bodo telefoni s tehnologijo NFC (Near Field Communications), kjer bo tovrstno omrežje na majhni razdalji (nekaj cm) rabilo predvsem kot sredstvo za plačilo storitev. Izdelke so napovedali domala vsi večji ponudniki, prvi uradno pa prav BlackBerry s telefonom Bold 9900. NFC ne gre mešati z bluetoothom, ki deluje na večji razdalji (recimo v povezavi s slušalkami), zato bosta tehnologiji še naprej sobivali.

Ali se lahko Palmova platforma WebOS s pomočjo Hewlett-Packarda zopet povzpne med najmočnejše na področju pametnih telefonov?

Še več napredka lahko pričakujemo pri operacijskih sistemih in programski opremi. Video konference bodo postale še bolj samoumevna lastnost, podobno kot so danes kratka sporočila SMS in dostop do družabnih omrežij. Veliko si lahko obetamo od vgradnje tehnologij za prepoznavanje govora, s katerimi lahko hitreje iščemo podatke in krmilimo programe, nekega dne bomo morda celo lahko narekovali sporočila.

Vsa ta zmogljivost bo najbrž prinesla še en korak - telefon bo v nekaterih primerih kar nadomestil računalnik. Vtaknili ga bomo v namensko režo in že se bo spremenil v prenosnik. Ali pa predvajalnik na domačem televizorju. Tak koncept je letos že predstavila Motorola, počasi pa sledijo tudi drugi. Tudi na poti si bo mogoče bolje pomagati kot z uporabo mini zaslonskih tipkovnic in (v primerjavi z osebnimi računalniki) še vedno majhnimi zasloni. Vgrajeni projektorji in tipala bodo priložnostno nadomestili potrebe po večjih zaslonih in tipkovnici.

Pred nami je najbrž še nekaj let hitre rasti, ki jo utegnejo omejiti le prav tako prodorni tablični računalniki. Toda telefon bo še vedno naprava, ki jo bomo pretežno vedno nosili s sabo, zato ostaja v svoji ligi.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki