iPapir

Ob predstavitvi izvirnega iPada je bila ena od izpostavljenih možnosti rabe tudi kot e-bralnik. Hitro pa so ga pograbili svetovni založniki dnevnikov, tednikov in mesečnikov, v zadnji polovici leta tudi pri nas. Tudi mi se jim pridružujemo.

Ko smo se prvič srečali z iPadom, smo zapisali, da se kot bralnik še kar dobro obnese, a kljub temu ni tako priročen kot namenski e-bralniki. Med njimi seveda močno vodi Amazonov Kindle, ki združuje vse najboljše lastnosti bralnikov - je lahek, razmeroma poceni, kakovostno, a hkrati preprosto narejen. Bistvo pa je seveda v izredni ponudbi e-knjig, ki jih ponuja njegov izdelovalec.

Jabolčne tablice seveda ne moremo neposredno primerjati z namensko napravo, kot je Kindle. A če si jo že lastimo, bo lahko slednjega bolj ali manj nadomestila. Res je, da ima iPad zaslon LCD (sicer je silno kakovosten, a vendarle), zaradi česar je na močnejšem soncu praktično neuporaben. Mislimo si, da bi imeli lahko tudi prej težave z očmi kot pri Kindlu, čeprav nas po nekajurnem branju LCD še ni motil (je pa res, da je bilo to ponoči in ob zelo nizki stopnji osvetlitve). Lastnikom iPada bi Kindla tako priporočili le, če zares veliko berejo.

Na tablici bo marsikdo najprej pomislil na Applov program in pripadajočo knjigarno iBooks, čeprav je ta pri nas razmeroma slaba izbira, saj v njej ne moremo kupovati knjig. Na voljo je sicer kar nekaj brezplačnih klasik, a tudi brezplačnih knjig je za slovenske uporabnike bistveno manj kot, recimo, za Američane.

Za kupovanje knjig je tudi na iPadu še najboljša izbira Amazon. Tu sicer ne moremo kupovati neposredno v aplikaciji Kindle, ta nas napoti na spletno stran, s čimer se izognejo plačilu Applove provizije za prodajo, sklenjeno znotraj aplikacij. Kupljene knjige pa se brezžično prenesejo v program na iPadu, ki svoje delo opravi povsem solidno.

Vsem, ki pa že imajo veliko različnih knjig v raznovrstnih digitalnih oblikah, pa priporočamo program Stanza. Gre za enega izmed najboljših bralnikov na iPadu (če ne celo najboljšega), saj deluje hitro in enostavno, ponuja pa tudi veliko različnih funkcionalnosti. Spozna se na kar nekaj različnih formatov, a največ bomo iz njega dobili ob pretvorbi knjig s programom za računalnike, imenovanim Calibre. Gre za odprtokodni program, ki deluje tako v oknih kot na Applovih računalnikih in celo v Linuxu, zna pa pretvoriti različne formate med seboj, a jih prilagodi tudi glede na napravo, ki jo uporabljamo (med drugim tudi za Kindle).

Največja prednost te naprave v primerjavi z bralniki pa pri knjigah niti ne pride do izraza. Govorimo seveda o odličnem (seveda barvnem) zaslonu, zaradi katerega se naprava izredno izkaže pri branju stripov in revij. Pri prvih je na voljo veliko aplikacij, od uradnih programov velikih založnikov (DC, Marvel, Image Comics itd.) pa do bralnikov, v katere uvozimo stripe iz drugih virov.

Še bolj pa so iPad vzeli za svojega založniki dnevnikov, tednikov in mesečnikov. Po svetu je v teh podjetjih še posebej pustošila finančna kriza, saj sta v zadnjih nekaj letih silno upadla tako branost kot tudi zanimanje oglaševalcev. Levji delež tega je povzročil svetovni splet, v katerem se tradicionalistični založniki še vedno ne znajdejo najbolje. Največja težava je, vsaj po njihovo, navajenost uporabnikov, da je vse v spletu brezplačno, ti uporabniki pa posledično niso pripravljeni plačati za novice in članke, ki so na voljo tudi brezplačno.

Pri iPadu (in tudi na splošno v Applovem ekosistemu za iOS) pa so (smo) uporabniki bistveno prej pripravljeni plačati (vsaj tako pravijo številke). Velik del tega je dejstvo, da so jabolčniki silno poenostavili sistem plačil (že ob prvem zagonu naprave iOS vnesemo tudi številko kreditne kartice). Tako velike svetovne revije množično iščejo novo priložnost prav na tej tablici.

Sprva je na iPad prišlo kar nekaj revij, tudi prodajne številke so bile zelo dobre. Hitro pa se je izkazalo, da je šlo le za neko mrzlico, ko so uporabniki aplikacije sicer preizkusili, a jih je malo zares ostalo. Zaenkrat torej nič ne kaže, da bi se to komu zares obrestovalo. V zadnjih nekaj tednih je eden izmed večjih založnikov, Conde Nast (ki je najbolj znan po tedniku The New Yorker in med računalnikarji po mesečniku Wired), še enkrat močneje lotil tega področja z bolj agresivno cenovno politiko. Končno so v Applu le uvedli naročnine, kljub temu pa večina uporabnikov ne vidi resne prednosti v digitalnih različicah revij glede na papirnate, sploh ker so razlike v cenah silno majhne (če sploh so). Pri cenah se močno pozna, da vzame Apple svojih 30 %, velik strošek pa je že sam razvoj takih programov.

In Monitor?

Kot ste prebrali v uvodnem odstavku, bo (ravno v teh dneh) tudi Monitor prišel na iPad. Pri tem pa (iz zgoraj naštetih razlogov) ne bomo nastopili z lastno aplikacijo, temveč v sklopu programa Trafika. Gre za program izpod programerskih prstov podjetja Klika, ki je razvilo tudi aplikaciji za časopisne hiše Dnevnik in Delo.

V tej aplikacij bo zbranih kar nekaj različnih mesečnikov in tednikov, s časom seveda vse več. Že pri prvi različici aplikacije (Trafika je ravno v času pisanja tega članka v pregledu pri Applu) pa bo v njej tudi Monitor, zraven pa tudi naša sestrska revija, Monitor Pro. In še ena revija iz naše hiše, tednik Mladina.

Ob prvem zagonu programa Trafika bo treba ustvariti uporabniški profil, s katerim se bodo povezale obstoječe naročnine uporabnika. Obstoječi naročniki revij, seveda tudi Monitorja, bodo tako svojo revijo dobili na iPad brezplačno. Uporabniški profil v programu Trafika bo seveda ločen od profila, ki ga sicer uporabljamo v Applovem AppStoru, saj se tako pridobi nekaj fleksibilnosti pri naročninah. Lahko pa tudi kupimo posamezne številke revij znotraj same aplikacije, a so tu cene vezane na Applovo politiko.

Ob zagonu programa se nam najprej prikaže seznam vseh revij, ki so na voljo. Izberemo nam ljubi Monitor (no, lahko tudi kaj drugega), tu pridemo do vseh razpoložljivih številk (trenutno vse letošnje številke). Če smo že naročnik (in imamo v profilu vnesene naročniške podatke), lahko številko takoj prenesemo. Seveda se prenese prek spleta, sama velikost pa se razlikuje med revijami. Grafično (torej po ločljivosti) so te sicer prilagojene iPadu.

Prenesene številke se shranjujejo lokalno, s tem da je nastavljena tudi omejitev, da ne bi program zasedel prevelikega deleža razpoložljivega prostora naprave. Pri posamezni reviji se prenaša vsaka stran posebej in po pravilnem vrstnem redu, zaradi česar jo lahko začnemo brati praktično takoj.

Delo v aplikaciji je sicer sila enostavno. Večina revij je zaenkrat v dokaj statični obliki (PDF), ob dotiku revije se spodaj pokažejo pomanjšane strani, ob pomoči katerih lahko hitro skačemo po številki. Seveda deluje tako v pokončnem kot ležečem položaju iPada, posamezno stran pa lahko tudi povečamo za lažje branje. Za naslednje različice pa že načrtujejo izboljšave, denimo aktivno kazalo, prek katerega bomo v hipu skočili na želeni članek. Program tudi podpira delovanje v ozadju (oziroma hitro menjavanje aplikacij), seveda, če imamo naložen vsaj iOS 4.0.

Nekako niti nimamo občutka, koliko naših bralcev bo zadevo zares izkoriščalo, oziroma koliko novih bralcev bo zaradi tega programa začelo brati našo revijo. No, v te številke bomo seveda imeli vpogled, kljub temu pa se zavedamo, da so te naprave pri nas vendarle manj razširjene kot, denimo, v ZDA.

Za nas gre predvsem za še en kanal, ki bi v prihodnosti lahko postal še kako pomemben. Ali pa tudi ne. Naš urednik je pred časom zapisal, da se pri prehodu na iPad marsikdaj zdi, kot da gre za pojav "Mi tudi!". Temu se načeloma upiramo, a je možnost skupnega nastopa v programu, kakršna je Trafika, kar lep prvi korak. Kam bo vse skupaj vodilo, pa bomo videli s časom. Seveda smo kot vedno odprti tudi na mnenja in predloge našega bralstva, brez katerega seveda sploh ne bi bilo tega našega mesečnika ;)