Razumemo. Vsi se radi igramo, a kako izbrati pravšnjo igralno konzolo? Ponudba teh izdelkov je razmeroma omejena, a še vedno je vprašanj veliko, zato smo vzeli pod drobnogled aktualno generacijo igralnih konzol in primerjali njihove vrline.
Projektorji so od dni, ko smo njihovo kakovost razvrščali po teži, močno napredovali. Danes je v svetu projektorjev aktualnih več tehnologij, projektorji pa rabijo za različne namembnosti. Ker ta članek berete v reviji, namenjeni potrošniški elektroniki, bodo v ospredju projektorji, namenjeni hišnemu kinu in digitalni zabavi. Seveda tudi 3D projekcija ni izključena.
V čedalje bolj digitalnem svetu smo uporabniki na vsakem koraku obkroženi z zasloni. A nobenega dvoma ni, katera naprava vlada v dnevni sobi, saj ljudje vsak dan zremo v njen zaslon po več ur dlje, kot bi bilo priporočljivo. Da, uganili ste, gre za digitalni televizor. Premijski televizorji so obenem tudi prvi glasniki ultra visoke ločljivosti 4K.
Že velikokrat smo pisali o tem, da se obljube o brezpapirnih pisarnah še malo niso izpolnile – prav nasprotno, po nekaterih podatkih tiskamo vedno več. Po drugi strani pa je danes vedno lažje preživeti povsem brez tiskalnika, zahteva le nekaj truda.
Osrednji procesorji so navadno tista računalniška komponenta, o kateri se uporabniki ob nakupu novega računalniškega sistema dlje časa odločamo. Upravičeno? Da in ne, odvisno pač od uporabnika in njegovih potreb. V zadnjih letih je razvoj procesorjev tako zelo napredoval, da preprosto ne moremo več govoriti o ozkem grlu, saj je večina procesorjev v zglednem času kos praktično vsaki nalogi in tako večino življenja preživijo v mirovanju in čakanju na ukaze uporabnika.
Procesorske moči imamo danes v izobilju, pomnilnika prav tako, najšibkejši člen hitrostne verige postaja hramba podatkov. To ozko grlo učinkovito odpravimo z vgradnjo pogona SSD. Razlike v hitrosti med bliskovito hitrimi pogoni SSD so razmeroma majhne, vsekakor pa bomo vedno opazili razliko, ko klasični disk z vrtečimi se magnetnimi ploščami nadomestimo s pogonom SSD.
Omrežne naprave NAS so po našem mnenju eden koristnejših dodatkov, a marsikateri uporabnik sploh ne ve zanje. Opravljajo lahko preprosto vlogo zunanjega diska, omogočajo kasnejše razširitve in vsaj nekoliko zvišajo stopnjo varnosti podatkov. Še bolj koristne so kot osrednje skladišče za domače omrežje, torej kot nekakšen domači strežnik, ki poleg strežbe datotek opravlja še kakšno drugo nalogo. Sem sodi deljenje tiskalnikov in zunanjih diskov, delovanje kot večpredstavni strežnik prek DLNA, iTunes ali Plex, postavitev preproste spletne strani (recimo Wordpress), možnost delovanja kot strežnik VPN itd.
Brezžični usmerjevalniki so bili še pred nekaj leti najbolj zapleten kos opreme domačega uporabnika, saj je že namestitev terjala nekaj več izkušenj pri delu z računalniki. Zadnja tri leta so uporabniški vmesniki, čarovniki za namestitev in boljša zanesljivost strojne opreme brezžične usmerjevalnike naredili veliko bolj dostopne.
Strokovnjaki za trženje so večpredstavnim podaljškom že pred leti napovedali črno prihodnost, vsaj kar zadeva osnovne (vstopne) izdelke in srednji razred naprav. Njihove funkcije namreč vse pogosteje prevzemajo digitalni televizorji, z novimi brezžičnimi tehnologijami pa tudi mobilne naprave. Zdi se, da ti podaljški igrajo le še na karto zagotavljanja prehoda z manj pametnih na bolj pametne televizorje.
Kljub navalu tablic in pametnih telefonov so prenosniki za veliko večino uporabnikov glavni vlečni konji v digitalnem svetu. V večjih podjetjih sicer kraljujejo namizni računalniki, katerih največja prednost je glede na prenosnike daljša življenjska doba. To izhaja predvsem iz njihove modularnosti, zaradi katere je popravilo oziroma menjava posameznih komponent bistveno enostavnejša. Obenem lahko računalnik z leti počasi tudi nadgrajujemo (dodamo pomnilnik, hitrejši pogon itd.).
Po telefonih in tablicah so na vrsti ure, da dobijo ustrezno pamet. Zanimanje za pametno ročno okrasje se vztrajno veča, prav tako se širi ponudba. Pametne ure niso več nišni izdelek. To, kar se je začelo s startupi, med katerimi vodi Pebble, in nadaljevalo z androidno vojsko, ki ji poveljuje Samsung, je dokončno dozorelo s prihodom Applovega izdelka Watch.
Na področju tablic je nesporni zmagovalec Apple, saj so njegovi izdelki daleč največ v rabi, to redno razkrivajo podatki o obisku spletnih strani. V teh grafih je iOS dominantna platforma in, ker (z zelo redkimi izjemami) nima resne konkurence, je takšno stanje pričakovano.
Trg telefonov počasi dosega stanje, ko bo kakovostnih razredov vedno manj. Po osmih letih cenovno ugodnih in dragih telefonov smo počasi prišli do točke, ko najcenejši niso več tako slabi, najdražji pa niso nujen nakup za zadovoljivo izkušnjo.
V množici računalnikov, telefonov, tablic, televizorjev in drugih elektronskih naprav se je večinoma zelo težko znajti. Tehnične značilnosti so ponavadi zapletene, povsod enake, ali pa kar oboje skupaj. Menimo, da bo ravno zato naslednjih 28 strani koristilo vsakomur, ki si namerava v letošnjem letu privoščiti kak nakup.
Podjetje Silicon Graphics International Corp., znano pod kratico SGI, je svetu dalo vrsto izjemnih tehnologij tako s področja strojne kot programske opreme, predvsem s področja 3D-grafike. Še leta 1994 je veljalo za najbolj inovativno podjetje na svetu, štiri leta pozneje pa je industrija že praktično pozabila nanj.
Piše se leto 2015 in če bi smeli verjeti Holywoodskim spektaklom izpred treh desetletij, bi se morali sedaj najstniki naokoli preganjati na lebdeči rolki, kot se je Michael J Fox v filmu Nazaj v prihodnost 2. A kaže, da so filmarji ob napovedovanju prihodnosti vsaj tako zmotljivi kakor pravi strokovnjaki.
Glede LG-jevih telefonov poudarjamo, da zapišemo različico operacijskega sistema, ki je ob preizkusu na voljo. Kar se lahko spremeni kaj kmalu, morda že takoj po oddaji članka.
Domiselna kombinacija tehnoloških rešitev omogoča hitrejše in varnejše nakupovanje. Dovolj je, da pomahate s telefonom. Vsaj v ZDA.
Česar se je do zdaj dotaknil Elon Musk, se je spremenilo v zlato. PayPal je definicija uspeha, SpaceX vozi tovor (in kmalu tudi astronavte) na mednarodno vesoljsko postajo, SolarCity precej dobro oskrbuje Kalifornijo s sončno električno energijo, Tesla Motors pa orje ledino s svojimi električnimi avtomobili in z baterijami zanje. Pred meseci je Musk napovedal baterije, ki bodo napajale celotna gospodinjstva.
Internetno hrbtenico že dve desetletji v glavnem sestavljajo optične povezave med večjimi vozlišči in razvejišči, medtem ko so optične povezave do končnih uporabnikov prispele šele v zadnjih letih. Lani smo pogledali, kako so med seboj povezani kontinenti (Podvodni internet, Monitor 04/14), letos pa smo se pogovorili s predstavniki največjih ponudnikov telekomunikacijskih poti v Sloveniji in raziskali našo internetno hrbtenico ter povezave do tujine.
Brez spletnega bančništva si danes ne znamo predstavljati poslovanja z banko. Priročnost, prihranki in funkcionalnost krasijo sleherno bančno aplikacijo, dostopno Slovencem. Ker spletne aplikacije na telefonih ne delujejo zadovoljivo, ima večina izmed njih mobilno različico. Kako se mobilno bančništvo pod Alpami izkaže v praksi, si oglejmo v naslednjih nekaj vrsticah.
Pametne ure niso več nišni izdelek. Kar se je začelo s startupi, med katerimi prednjači Pebble, in nadaljevalo z Androidno vojsko, ki ji poveljuje Samsung, je dokončno dozorelo s prihodom Applovega izdelka preprostega imena. Ur Watch so v enem dnevu prodali več, kot so tekmeci svojih izdelkov v vsem letu 2014! Če upravičeno, preverimo na naslednjih straneh.
Pametne ure so z nami že vrsto let, nekoliko bolj zares pa od lanskega leta, in vendar ni videti, da bi to kdo opazil. Do zdaj, ko je svojo uro predstavil Apple.
Za pametne telefone že lep čas ugotavljamo, da se lahko po zmogljivosti kosajo z namiznimi in s prenosnimi računalniki. Toda doslej še nihče ni vrgel svojega računalnika skozi okno v zameno za telefon. Vsaj do zdaj. Ena najbolj zanimivih novosti Microsoftove razvojne konference Build je bila demonstracija prototipnega telefona z okoljem Windows 10, ki je uporabljal tehnologijo Continuum. Če nanj priključimo tipkovnico, miško in zaslon (lahko tudi brezžično), se v hipu spremeni v skoraj znano namizno okolje Windows, vključno s podrobnimi, a ne povsem enakimi programi iz pisarne Office. Morda danes ni videti tako, toda ali utegne prav to zabiti klin v krsto, na kateri piše PC?
Dejan Ornig je tisti računalnikar, ki je policiji odgovorno razkril, da so njihove komunikacije varnostno prerešetane. Odgovorno, na način, da o tem ni obveščal javnosti. Pa je skupil hišno preiskavo, kazenski postopek in javno blatenje. Le nekaj dni po intervjuju mu je eno od zasebnih slovenskih telekomunikacijskih podjetij ponudilo službo. Končno nekdo s kančkom pameti.
Pred dvema desetletjema je bil internet v strmem vzponu, a še zdaleč ne vsenavzoč. Posamezniki in podjetja, ki so se želeli predstaviti v internetu, so se morali odločiti za eno izmed dragih oblik gostovanja. Nato pa je udaril GeoCities, ki je ponujal enostavno in predvsem brezplačno gostovanje spletnih strani, v hipu osvojil srca na stotisoče uporabnikov in postal tretja najbolj obiskana domena na svetu.
»Ali ste izdelali varnostno kopijo?« je vprašanje, ki ga računalnikarji ponavljamo vedno znova in znova (»Zakaj ne?« je verjetno naslednje na seznamu največkrat zastavljenih), saj je pomembne podatke pametno imeti spravljene na več mestih. Pa ste kdaj pomislili kako bi bilo izdelati varnostno kopijo – interneta?
Televizijski signal se v Sloveniji že peto leto oddaja v digitalni obliki, kar je po začetni hudi krvi uporabnikov strešnih in sobnih anten prineslo boljšo pokritost ozemlja, višjo kakovost slike in zvoka, manjšo porabo energije ter manjšo gnečo v spektru elektromagnetnega valovanja. Digitalni radio prinaša podobne prednosti, a bomo nanj pri nas čakali še lep čas.
Minili so časi, ko je bila univerzalna rešitev za okužbo računalnika formatiranje diska in nova naložitev sistema. Najbolj dovršeni virusi in črvi se dandanes skrijejo v strojno-programsko opremo (firmware) računalniških komponent. Skriti pod stopnicami čakajo, da znova in znova okužijo razkuženi sistem, pri tem pa ne izbirajo metod.
Danes v svojem telefonu ali tablici nosite naokoli dve, štiri ali osem gigaherčnih procesorskih jeder, ki zmorejo sto in več milijard operacij na sekundo, za to pa porabijo manj energije kot pozicijske luči na avtomobilu. Pred dvajsetimi leti so bili osebni računalniki tisočkrat počasnejši, mobilni telefoni pa bolj podobni opekam kakor tablicam. Zgodba o razvoju procesorjev za mobilne naprave je obenem zgodba o vzponu podjetja ARM, ki je po desni prehitelo Intelovo arhitekturo x86.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
