Pametne ure in športne zapestnice so nenavadna in predvsem nikoli dokončana zgodba. Razvijajo jih velikani, ko so Apple, Samsung in Motorola, nepregledne množice kitajskih brezimnežev prek lokalnih špecerij, posebneži in pionirji, kot je Pebble, in seveda športne znamke, kot sta Nike in Garmin. Pa vendar je Microsoftov posebnež v tej (z)mešani druščini nekaj posebnega.
»Ti si naš dežurni tekač, prevzemi zapestnice!,« mi je rekel urednik in mi porinil kup škatel v roke. Pa se nisem kaj dosti pregovarjal in mu razlagal, da sem ravno zato, ker tečem, slaba stranka za športne zapestnice. Me je preveč zanimalo, kakšno je trenutno stanje teh napravic.
O pametnih zapestnicah ali pa o »športnih zapestnicah«, skratka, o zapestnicah smo v Monitorju že pisali. Nismo bili preveč navdušeni, menili smo, da gre za trenutno modno muho, ki so se je lotili vsi izdelovalci, ki kaj vedo o »pametnih« napravah. Še vedno smo enakega mnenja, obenem pa ugotavljamo, da ta modna muha kar nekako noče umreti.
Na področju avtomobilizma je zmožnost samodejne ali napol samodejne vožnje eden najbolj vročih, nedvomno pa tudi najprestižnejših ciljev ta hip. Tehnologije, ki so v ozadju, se močno navezujejo na najmodernejše računalniške dosežke, zato ne preseneča, da se s tem področjem ukvarjata (vsaj) Apple in Google. Navdušenje, še posebej med razvijalci, vlada tudi zato, ker se s tem razkriva povsem novo področje za inovacije in zanimive zamisli. Zlasti za računalniško industrijo, ki je v rahli krizi. Nekateri, kot je Elon Musk, vodilni v Tesli, celo menijo, da bo zaradi tehnološkega napredka nekega dne lastnoročna vožnja postala prepovedana. Ljudje smo pač najmanj zanesljiv element v avtomobilu. Ali pač?
Pred malce več kot trideset leti se je v računalniški industriji bil velik boj za najboljši domači računalnik. V njem je premočno zmagal Commodore s svojim modelom C64, a to ni zadostovalo, da bi podjetje z milijardo dolarjev prihodkov doživelo prelom stoletja. Zaradi slabih poslovnih praks in neposrečenih odločitev se je sesulo že veliko prej.
Tu in tam se zvezde pravilno razporedijo in si v koledarskem letu sledi veliko dosežkov, ki močno zaznamujejo tedanje in prihodnje rodove. Pred leti smo govorili o čudežnem Einsteinovem letu 1905, ko je pojasnil fotoelektrični pojav, Brownovo gibanje in posebno teorijo relativnosti ter slovito enačbo E = mc2. Leto 1969 je na prvi pogled bolj ležerno.
Ko iz tiskalnika »prileze« predmet namesto papirja, je kot v kakšnem znanstvenofantastičnem filmu. Danes je to mogoče, če se zadovoljimo s plastičnim izdelkom, ki ga na koncu z nožkom še malo obrežemo in obrusimo s finim brusnim papirjem … Kako zahtevno je in koliko stane 3D tiskalnik, če ga izdelamo doma?
Izdelovalec električnih avtomobilov in baterij tudi za druge znamke, Tesla Motors, ki bo sodeč po preostalih podvigih svojega lastnika, Elona Muska, kmalu počel še vse kaj drugega, razvija novo generacijo baterij, ki bi lahko namesto električnega vozila napajala kar celotne hiše. Razlogov je več, možnosti uporabe pa tudi. Fizika se načeloma strinja, podrobnosti pa bodo še zelo zanimive.
Često spregledana komponenta v računalniku je napajalnik. Pri nakupu novega stroja navadno skrbno preverimo lastnosti procesorja, matične plošče, grafične kartice in diska, na napajalni del pa kar pozabimo. Pri prenosnih računalnikih ga oklestimo na neugledno črno in vročo opeko na mizi, ki bi jo najraje pogrešili. Zakaj ga potrebujemo, kako deluje in zakaj velikost ni pomembna?
Spletni brskalnik je skorajda najpomembnejši del tudi sodobnih mobilnih telefonov. S slednjimi smo resda lahko brskali po spletu že nekoč, ko telefoni še niso imeli današnje pameti, a je bila izkušnja neprimerno slabša v primerjavi s takim početjem na namizju. Danes je vse drugače, mobilni brskalniki ne zaostajajo za večjimi bratranci, v nekaterih pogledih jih celo presežejo.
Področje spletnih brskalnikov se v zadnjem času prebuja. Po začetnem pohodu Internet Explorerja, Firefoxa in Opere, kasnejšem rojstvu Applovega Safarija ter spočetju Googlove vizije z imenom Chrome na področju od leta 2008 ni omembe vrednejšega dogajanja. Zimskega spanca je konec, v splet se odpravimo s prerojenimi orodji.
Poceni pametni telefoni so tista kategorija, ki je s prihodom zmogljivih mobilnih procesorjev in zaslonov na dotik najbolj trpela. Do lani je bilo namreč, kot kaže, skorajda nemogoče izdelati zadovoljivo napravo, ki nam ne bi naredila luknje v žepu.
Šele z nastankom prvega iPhona so telefoni postali resnično pametni. Toda takrat so postali tudi nesramno dragi. In vendar je mogoče danes veliko »pameti« dobiti tudi za znosno vsoto denarja.
Microsoft je morda našel način, kako bi se lahko vrnil med glavne igralce na področju mobilnih naprav. Strategija, kot kaže, zajema več dejavnikov, ki počasi curljajo v javnost. Najbolj preseneča namig, da se ukvarjajo s prilagoditvijo Windows 10 za telefone z Androidom. Tako bi imeli uporabniki prosto izbiro, kateri operacijski sistem si bodo namestili. Na Kitajskem to že prezkušajo z družbo Xiaomi. Prav tako nenavadna je napoved, da bodo digitalno pomočnico Cortano, biser iz okolja Windows Phone, očitno ponudili tudi na platformah iOS in Android. Menda v različici s precej več umetne inteligence, ki bo med drugim znala »razumeti« elektronsko pošto in vnaprej predvideti uporabnikove potrebe in obveznosti. Po slabem letu dni je to skoraj popoln zasuk v strategiji podjetja iz Redmonda, vsaj glede na prejšnje vodstvo. Potemtakem njihova lastna strojna oprema spet visi v zraku.
Po pričakovanjih je letošnji kongres mobilne telefonije MWC v Barceloni postregel s številnimi odmevnimi predstavitvami. Pri teh niso vodili le velikani iz sveta mobilne telefonije, temveč tudi različni zaenkrat še brezimni kitajski izdelovalci in zagonska podjetja. Vsi imajo namreč isti cilj – svetu dati naslednjo neverjetno oziroma nepogrešljivo napravo ali storitev.
Izdelki družbe Cyrix so veljali za zanimivo alternativo v svetu procesorjev. Podjetje je vedno teplo to, da ni imelo svojih proizvodnih obratov, razmeroma majhna ekipa inženirjev pa je na trenutke postregla z izjemnimi prebliski in uporabnimi inovacijami. A Cyrix se je na računalniškem zemljevidu vendarle obdržal le slabo desetletje.
Xerox PARC (Palo Alto Research Center) je znan laboratorij iz zgodbe o nastanku modernih računalnikov. Po legendi naj bi mladi Steve Jobs vohunil po raziskovalnem centru in najboljše tehnologije gladko uporabil za svoj Macintosh. Tej pripovedi vsako desetletje doda še nekoliko več skrivnostnosti, a v resnici ni bilo tako preprosto.
Baterije so kljub intenzivnim eksperimentalnim in računskim raziskavam še vedno v precejšnji meri »black-box« sistemi, za katere smo ugotovili določene zakonitosti, a je natančno obnašanje še vedno nemogoče docela predvideti. Zato se večinoma zanašamo na empirične podatke, ki pa imajo fizikalne utemeljitve. Splošne smernice so naslednje:
Hladen decembrski dan na Manhattnu. Direktor Amazona, Jeff Bezos, je komaj stopil pred udeležence tehnološke konference, ko je že priletelo to vprašanje. Odgovor zanima vseh 400 navzočih, a kljub temu zavlada neprijetna tišina. Bezos se skuša izogniti temi, toda zasliševalec, glavni urednik Business Insiderja, Henry Blodget, je neizprosen. Še enkrat vpraša: »Torej, Jeff, kaj se je zgodilo s Fire Phonom?«
Z bakrenimi in optičnimi kabli smo prepredli dobršen del kopnega in morja, da se lahko skoraj od koderkoli povežemo v internet. Tam, kjer kabli manjkajo, povezljivost zagotavljajo mobilne komunikacije. Preostala pa so še letala (in tudi ladje), kjer je bilo treba za dostop do interneta premagati nekatere druge fizikalne in ekonomske omejitve. Če imate srečo z letalsko družbo in dovolj globoko denarnico, lahko tudi deset kilometrov nad površjem brskate po internetu.
Najslabše, kar se lahko zgodi računalnikarju, je izguba podatkov. Ko gre za podatke, ki so življenjskega pomena za podjetje, še sploh. Kaj narediti, ko je vse videti brezupno? Programov, s katerimi si lahko v najnujnejših primerih pomagamo, je v spletu veliko, vsak ima svoj namen.
Internet reči (angl. Internet of Things, IoT) zapoveduje, da spletno povezavo vgrajujemo v reči, ki jih na prvi pogled niti ne potrebujemo, in smo nato prepričani, kako še uporabnejše so postale. Zdi se, da je večina pametnih zamisli že bolj ali manj iztrošena, zato izdelovalci nameščajo internetne povezave v zelo »zanimive« reči, kot da se trudijo izumiti najbolj bedasto od vseh.
Ne glede na prelomnost tehnološkega dosežka se bo vedno našel kdo, ki bo znal novotarijo izrabiti za bolj, hm, prvinske namene. Kar zadeva tešenje spolnih potreb, smo ljudje neverjetno iznajdljivi. Ob visokoletečih ciljih izumiteljev se človek redno vpraša – ali jim res ne pride na misel, da bo nekdo njihov domislek zagotovo poskušal kam vtakniti?
Pojem navidezne resničnosti, pri kateri so naša čutila stimulirana z računalniško generiranimi posnetki in posnemajo resnično okolje, ni nič novega, a v teh časih doživlja nov preporod. Predvsem po zaslugi nove generacije strojnih prikazovalnikov, ki jih pripravljajo tudi največji ponudniki, kot so Microsoft, Samsung, Sony, Google in celo Facebook. Če odmislimo računalniške igre, ki so naravni kandidat za platformo VR, druge vsebine še niso povsem nared, a prototipi obljubljajo pravcati razcvet in številne možnosti rabe. Toda, ali je VR resnično televizija prihodnosti ali pa le še ena tehnološka poslastica, ki vznikne in brž spet ponikne, tako kot že premnoge v preteklih letih?
Prenosni računalniki na začetku obstoja te kategorije niso upravičili svojega imena, saj je šlo za težke naprave, ki jih je bilo ne glede na velikost zaslona težko označiti za resnično prenosne. To so bili pomanjšani namizni računalniki, ki so v torbi ali nahrbtniku pomenili konkretno breme. Taki so danes 17-palčni modeli.
Tablice in pametni telefoni so morda prevzeli vso pozornost, ki jo namenjamo novostim na področju računalništva in »računalništva«, a dejstvo je, da večino dela še vedno opravimo na osebnih računalnikih. Prenosnih in tistih, ki ždijo pod mizo.
Največja računalniška podjetja imajo očitno dovolj moči in denarja, da se lahko lotijo domala česarkoli. Že pred časom se je Google lotil robotike, pa samovozečih vozil in celo vesolje jim ni tuje. Tudi Microsoft si je svoj čas privoščil izlete na nenavadna področja, ne nazadnje je lani prevzel Nokio, letos pa je na presenečenje javnosti predstavil pametna očala Hololens. Kaj lahko stori šele Apple, ki je nedavno postal največ (špekulativno gledano) vredno podjetje v zgodovini človeštva! Viri družbe navajajo, da je najbolj skrivnosten njihov projekt električnega, najbrž samovozečega avtomobila, želijo si kraljevati na področju zdravstva in zdravja, obenem pa razvijajo nove storitve, ki bodo neposredno tekmovale z Googlom, Microsoftom in podobnimi.
Zbrani medijski zapisi in dokumentacija v zvezi s Telekomovo zlorabo s "prisilnimi" priključki ISDN, ki so jih morali naročniki kupiti, če so hoteli pridobiti priključek ADSL.
Podjetje Fairchild Semiconductor je ustvarilo sodobno industrijo polprevodnikov. Mojstri obdelave silicija in germanija ter elektronskih vezij so si za več let podredili polprevodniško industrijo, nato pa v svojem inovativnem zanosu pozabili, da v realnem svetu štejejo predvsem kakovostno izdelani in prodani izdelki, ne zgolj vrhunske zamisli in načrti.
Dandanes se zdi, da se za dobro človeštva borijo le še Marvelovi Avengersi in DCjeva Justice League, drugi pa snemamo selfije in se razvajamo v foteljih, čakajoč naslednji veliki izum, ki ga bo naznanil Kickstarter. A nismo bili vedno tako zagledani vase in še pred desetletji so velik napredek tehnike omogočale združbe drugačne vrste – raziskovalni laboratoriji večjih gigantov s področja elektronike in telekomunikacij. Večji del 20 stoletja je bil Bell Labs najbolj inovativna znanstvena organizacija na svetu, zato se je je prijel vzdevek tovarna idej.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
