Spomenik spletnemu izražanju

Objavljeno: 21.4.2015 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Zgodovina | Revija: Maj 2015

Pred dvema desetletjema je bil internet v strmem vzponu, a še zdaleč ne vsenavzoč. Posamezniki in podjetja, ki so se želeli predstaviti v internetu, so se morali odločiti za eno izmed dragih oblik gostovanja. Nato pa je udaril GeoCities, ki je ponujal enostavno in predvsem brezplačno gostovanje spletnih strani, v hipu osvojil srca na stotisoče uporabnikov in postal tretja najbolj obiskana domena na svetu.

Čisto prvi logotip GeoCities

Čisto prvi logotip GeoCities

Konec leta 1994 je v Kaliforniji ugledalo luč sveta majhno podjetje z zanimivim imenom Beverly Hills Internet. Ponujalo je storitve gostovanja in razvoja spletnih strani. Ustvarila sta ga David Bohnett (direktor) in John Rezner (tehnološki direktor). Predvsem Bohnett si je že v poprejšnji poslovni karieri prizadeval za to, da bi se ljudje lahko svobodno izražali in bili slišani. Prav ta želja je podjetje vodila do razvoja spletne domene GeoCities.com, ki je bila nekakšna predhodnica spletnih mest MySpace in Facebook. GeoCities je uporabnikom omogočal vrsto inovativnih dejavnosti, na njegovi platformi so lahko prosto oblikovali spletne strani, organizirali interesne skupine/združenja, se povezovali in celo trgovali prek spleta.

Podjetje je sprva oblikovalo svoj spletni imenik in ga tematsko organiziralo v šest t. i. področij/okrožij, imenovanih Colosseum, Hollywood, RodeoDrive, SunsetStrip, WallStreet in WestHollywood. V teh okrožjih so lahko uporabniki postavili svoje spletne strani, ime okrožja pa je bilo tudi del njihovega naslova spletne strani, skupaj z edinstveno številko (npr. www.geocities.com/RodeoDrive/123456). Hitra rast števila uporabnikov je spodbudila tudi razvoj novih storitev, platforma je v vsega nekaj mesecih pridobila funkcije spletnih klepetalnic, forumov in druge družabne elemente. Sredi leta 1995 je GeoCities še razširil nabor okrožij z mesti CapitolHill, Paris, SiliconValley in Tokyo. Ob koncu leta 1995 so imeli uporabniki na voljo že 14 okrožij, svoje spletne strani pa je vsak dan postavljalo več kot tisoč novih uporabnikov, mesečni obisk je dosegal 6 milijonov obiskov strani. Obenem se je podjetje BHI tudi preimenovalo v GeoCities in se preselilo na Beverly Hills, tam resda ostalo le leto dni, nato pa svoj sedež preselilo v Santa Monico.

Logotip GeoCities med letoma 1998 in 1999

Logotip GeoCities med letoma 1998 in 1999

Logotip GeoCities v Yahoo!jevi lasti (1999–2009)

Logotip GeoCities v Yahoo!jevi lasti (1999–2009)

Priljubljenost med kiberščaki je prinesla tudi zanimanje investitorjev, številna podjetja so vlagala v GeoCities, ki je še naprej doživljal velikansko rast. Podjetje je uvedlo tudi plačljive premijske storitve in maja 1997 tudi reklame na straneh uporabnikov, vse z namenom boljše monetizacije storitev. Kljub protestom uporabnikom zoper reklame, ki so se prikazovale na njihovih straneh, osipa ni bilo, nasprotno, njihovo število se je še naprej strmo večalo in oktobra 1997 je GeoCities zabeležil milijontega uporabnika.

Leta 1997 je bil GeoCities peta najbolj priljubljena stran v internetu. Podjetje se je leta 1998 odločilo za vstop na borzo in pridobivanje dodatnega kapitala, decembra 1998 pa je že postalo tretja najbolj obiskana stran v spletu, pred njim sta bili le spletni strani družb AOL in Yahoo!. Nakupna cena delnice je z začetnih 17 dolarjev hitro presegla sto dolarjev, in to kljub temu da je podjetje v zadnjem četrtletju objavilo 8 milijonov dolarjev izgub iz poslovanja.

Uporabnike storitve GeoCities pa je podjetje daleč najbolj razjezilo junija 1998, ko se je z namenom prepoznavnosti blagovne znamke odločilo uvesti vodni žig na vseh (pod)straneh. Številne je motilo predvsem to, da je logotip v obliki prosojne sličice GIF uporabljal JavaScript, ki ga je vedno uvrstil v spodnji desni kot brskalnikovega okna. To naj bi kvarilo podobo njihovih strani, mnogi so celo grozili s selitvijo strani k drugim ponudnikom gostovanja, a se množični odhodi vendarle niso zgodili, brezplačno gostovanje je bilo za mnoge še vedno preveč privlačna možnost, pa tudi svet je že poznal njihov spletni naslov GeoCities. Je pa praktična uvedba logotipa GeoCities, ki je sicer sprva povzročila nemalo težav različnim spletnim brskalnikom, tlakovala pot poznejšim tehnologijam CSS.

Reševanje spletne zgodovine

Yahoo!jeva napoved odprave GeoCities je med kiberščaki sprožila pravo reševalno akcijo z namenom ohranitve internetne zgodovine. Ne nazadnje je bil prav GeoCities dejanski odsev uporabniških spletnih strani skoraj 15 let. Kmalu po napovedi opustitve storitve je spletna stran Internet Archive objavila projekt arhiviranja GeoCities strani, podobno so storile tudi druge strani, z InternetArchaeology.org, Reocities, Oocities.com in TextFiles.com vred. Slednja je celo zaposlila 25 ljudi, ki so sestavljali t. i. arhivsko ekipo. Yahoo! kljub prošnjam ni pristal na objavo imenika map ali uporabniških imen strani GeoCities, zato so vse naštete strani uporabljale avtomatizirane skripte, ki so iskale najrazličnejše podatke in shranjevale praktično vse, kar so našle v šestih mesecih. Čim bolj se je približeval datum izklopa, tem bolj povezane so postale omenjene strani in si med seboj izmenjale podatke o tem, katere vsebine so že prenesle. Do izklopa jim je tako uspelo rešiti okoli sto tisoč spletnih strani in sestaviti resnično impresivno zbirko podatkov.

GeoCities strani živijo naprej.

GeoCities strani živijo naprej.

Leto pozneje je upravitelj dveri TextFiles.com na spletnem mestu The Pirate Bay objavil torrent povezavo do celotnega arhiva, ki ga je ustvarila njegova ekipa. Datoteka je obsegala kar 642 gigabajtov podatkov, z uporabo programa 7z pa so jo stiskali kar dva tedna (drugače bi obsegala 909 GB!). »Varnostna kopija« spletnega mesta GeoCities tako ni popolna, bo pa kljub temu lahko rabila različnim zgodovinarjem, zbiralcem in akademikom pri preučevanju fenomena interneta in internetne družbe.

V nadaljevanju se je izkazalo, da je še najobsežnejši arhiv uspelo zgraditi strani Reocities.com, ki še danes s skoraj 2,4 milijona rešenimi računi in skoraj 32 milijoni datotek v obsegu 5 terabajtov predstavlja najpopolnejši posnetek nekdanjega spletnega mesta GeoCities. Za lažji obisk starih strani ReoCities ponuja tudi popravek za spletni brskalnik FireFox.

Še pred zaprtjem strani GeoCities se je v spletu znašlo tudi spletno mesto GeoCities.ws. Čeprav ni bilo povezano s prvotno stranjo, se je veliko strani samodejno preselilo na novo lokacijo. Geocities.ws je uporabnikom obljubil nadaljevanje brezplačnega gostovanja in odsotnost reklam. Obljubo je držal več kot pet let, do decembra lani, ko je vendarle posegel po tem ukrepu in razjezil uporabnike. Morda se bo zgodba s prvotnim GeoCities ponovila še enkrat.

Prevzem s strani družbe Yahoo! in grobe napake

Januarja 1999, tik pred pokom balončka dot-com, je po svetu odjeknila novica, da je spletni velikan Google kupil GeoCities. Zanj je odštel 3,57 milijarde dolarjev v delnicah, samo Bohnett pa je s kupčijo zaslužil okoli 300 milijonov dolarjev. Uradno je konec maja podjetje prišlo pod okrilje družbe Yahoo!, a že prvi ukrep novega lastnika se je izkazal za najhujšega, morebiti celo pogubnega.

Ta je namreč uvedel nove pogoje rabe storitev gostovanja, v katere je zapisal, da z brezplačnim gostovanjem uporabniki predajajo vse pravice glede vsebine, tudi fotografije in druge medijske datoteke, Yahoo!ju. Odločitev je seveda sodu izbila dno in začel se je množični odhod uporabnikov. Novo vodstvo je hitro spoznalo svojo zmoto in umaknilo svojo odločitev glede lastništva nad vsebino, a škoda je bila že storjena, ugled načet. Da bi se odkupili uporabnikom, ki so ostali, so sredi leta 1999 uporabnikom omogočili, da svoje naslove strani URL popravijo v svoje uporabniško ime (npr. www.geocities.com/uporabniškoime), kar je bilo v preteklosti na voljo le kot plačljiva storitev.

Yahoo je dokončno ukinil Geocities 26. oktobra 2009

Yahoo je dokončno ukinil Geocities 26. oktobra 2009

Druga groba napaka, ki je družbi Yahoo! pridelala tudi resno tožbo, je bila povezana tudi s prakso pridobivanja in rabe osebnih podatkov uporabnikov. Pod Yahoo!jevim vodstvom je GeoCities ponujal brezplačne spletne strani in e-poštne naslove otrokom in odraslim, ti pa so mu v zameno ob registraciji posredovali vrsto osebnih in demografskih podatkov. V času tožbe je imel GeoCities okoli 1,8 milijona uporabnikov, katerih podatke je družba nezakonito posredovala oglaševalcem (kljub temu da je v lastnih pogojih rabe storitve to odločno zanikala). Ameriška Zvezna komisija za trgovino (Federal Trade Commission) je nato tako početje podjetju prepovedala, z zbiranjem osebnih podatkov vred.

Yahoo! žal ni skrbel za razvoj blagovne znamke GeoCities, saj je ponujal tudi lastne storitve spletnega gostovanja v obliki Yahoo! Web Hosting. V želji, da bi sprožil večji prehod uporabnikov na lastne storitve, je uporabnikom brezplačne storitve GeoCities leta 2001 začel omejevati spletni promet, sprva na 3 GB prenesenih podatkov na mesec, nato pa še na 4,2 MB na uro. Nazadnje je Yahoo! plačljive račune GeoCities kar preselil na svojo platformo in jim tako omogočil drugačne omejitve glede prenosa podatkov. Muhasta praksa in pomanjkanje inovacij so že leta 2001 sprožili govorice o tem, da se GeoCities zapira. Te niso potihnile vse do dejanske uresničitve ukrepa.

Aprila 2009 je bilo ugibanj konec. Yahoo! je javno objavil, da bo storitev gostovanja spletnih strani Geocities opustil še isto leto, in to je tudi uradno storil 26. oktobra. Uporabnikom je ponudil možnost brezplačne selitve strani na brezplačno različico platforme Yahoo! Web Hosting. Številni so se odločili za to možnost, saj jim je dal Yahoo! jasno vedeti, da bodo vsi njihovi podatki v storitvi GeoCities izgubljeni, če jih ne bodo sami arhivirali. Realnost je še enkrat postregla s trdim pristankom in dokazala, da ne glede na to, kako priljubljena je posamezna storitev v internetu, sama priljubljenost še vedno ni dovolj za ustvarjanje pozitivnega denarnega toka.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki