Umetnine na telefonu

V poplavi mobilnih aplikacij je vedno manj zares zanimivih zamisli, a vsako leto dobimo kakšno aplikacijo, ki prinese svež veter. Ena takih bo letos nedvomno Prisma.

Instagram je pred kratkim razgrnil svoje statistične podatke in najbolj je izstopala številka 500 milijonov. Toliko imajo namreč na mesec aktivnih uporabnikov. Torej tistih ljudi, ki aktivno uporabljajo aplikacijo, ne le takih, ki so jo prenesli k sebi v telefon.

Instagramovo jedro je res preprosto objavljanje fotografij, a največjo priljubljenost so prinesli filtri. Poznamo jih že iz Photoshopa, Instagram jih je le prvi dobro zapakiral v mobilno aplikacijo. Odtlej so filtri na slikah, zajetih z mobilnimi telefoni, stalnica in v trgovinah z mobilnimi aplikacijami je nešteto programov, ki skušajo vsak po svoje predrugačiti slike, ki jim jih damo v obdelavo. Doslej so vse te aplikacije delovale podobno kot Instagram in so čez naše slike nalepile filtre, ki so jih spremenili. Spremembe se večinoma zgodijo tako, da dvignejo ali spustijo kontrast, spremenijo barvno paleto in podobno. Ključno je to, da ti programi vzamejo obstoječo sliko in čeznjo rišejo, oziroma ji spreminjajo lastnosti. Na te spremembe smo se že tako navadili, da nove aplikacije redko presenetijo. Večino filtrov smo v tej ali oni različici že videli in vsaka nova aplikacija je bila le za odtenek naprednejša oziroma drugačna od prejšnje.

Prisma

Prisma je aplikacija, ki filtre naredi zopet zanimive in za prej omenjeno poplavo aplikacij, ki bolj ali manj počnejo enako, je to velik dosežek. Gre za izdelek ekipe iz Moskve. Aplikacija ima zelo preprost uporabniški vmesnik, ki je usmerjen v hitro slikanje in objavo v drugih družabnih omrežjih. Privzeta velikost slike je kvadratna, kar kliče po objavi na Instagramu, ki je dolgo omogočal le objave kvadratnega formata. Vmesnika v Prismi je zelo malo, saj so gumbi pravzaprav le štirje; za vklop in izklop bliskavice, za menjavanje med prednjo in zadnjo kamero, gumb za nastavitve in sprožilec. Slike, ki jih hočemo predrugačiti, lahko zajamemo neposredno v Prismi ali pa znotraj aplikacije izberemo slike, ki so že v telefonu.

Prisma slike predrugači z zamikom, saj fotografijo najprej pošlje v strežnike razvijalcev, tam pa nevronske mreže sprejmejo našo sliko in na podlagi izkušenj sestavijo popolnoma nov izdelek. Prisma tako niso filtri, temveč strežniki naredijo popolnoma nov izdelek. Rezultati so manj predvidljivi kot pri klasičnih filtrih in gre dejansko za mini umetnine.

Nove slike

»Filtri« slike na novo narišejo v različnih slogih in izbor je impresiven. Med pisanjem tega članka je bilo na voljo že 30 filtrov in vsi so bili unikatni. Mogoče je izbrati na primer filter Mononoke, ki sliko predrugači v slogu Studia Ghibli, ki izdeluje animirane filme (med njimi je tudi Princess Mononoke). Ali pa sliko predrugačimo s filtrom Roy, ki nas bo spremenil v pop art plakat. Izbira je res pestra in vsak filter bo dostavil nekaj novega.

V praksi se sistem obnese odlično, saj ga zmedejo le resnično temne slike s premalo podrobnostmi, na katere bi se strežniki lahko oprli. Dobro deluje predvsem s portreti, saj človeške obraze skoraj vedno naredi zanimive. Z drsenjem prsta po narejeni sliki je mogoče še izbrati, kako močno bo Prisma sliko predelala, tako da je mogoče zadržati nekaj originala ali pa aplikaciji pustiti, da začne iz nič. Prav izbira in vedno samosvoji rezultati so tisto, kar Prismo naredi privlačno. Ob izbiri filtra sicer lahko pričakujemo, kakšen bo končni izdelek, a je vedno dovolj odstopanja od pričakovanega, da nas preseneti. To je popolno nasprotje Instagramovih filtrov, katerih rezultate je mogoče predvideti, ko jih nekaj časa uporabljamo. Nepredvidljivost in raznolikost filtrov je v povezavi s preprostim vmesnikom zmagovita kombinacija.

Premalo strežnikov

Prisma je najprej prišla na iOS in tam požela veliko odobravanja, to se je poznalo tudi na prenosih, resnična razširitev pa se je zgodila, ko je prišla na Android. Aplikacija je zaradi preobremenitve strežnikov nekaj dneh nehala delovati. Razvijalci očitno niso bili pripravljeni na tak naval in glede na to, da Prisma pri izbiri filtra sliko pošlje v strežnike razvijalcev, si ni težko predstavljati, da so ti pod težo povečanega prometa pokleknili. Odtlej so se reči umirile in na sliko je zdaj treba počakati le toliko, da jo aplikacija pošlje v strežnike in vrne nazaj v telefon. Razvijalci zagotavljajo, da slike, ki jih pošljemo v telefon, takoj uničijo in jih potrebujejo le za to, da algoritmi opravijo svoje delo. Tudi rezultatov ne hranijo prav dolgo, le toliko časa, da pridejo nazaj v telefon. Zato, da ljudje ob slabi povezavi ne bi izgubljali slik. Seveda lahko na eni sliki preizkusimo več filtrov, a je treba za vsakega počakati, da se naloži v strežnike in pride nazaj.

Vprašanje časa

Prismini avtorji se zavedajo, da je profitabilnost in vzdrževanje takšne aplikacije na mobilnih platformah težak kruh. Glede na njihov izdelek se sluti, da upajo, da jih bo kot ugoden nakup prepoznalo katero od večjih družabnih omrežij. To se zna prej ali slej zgoditi, a je Prisma v času manjših korakov naprej, konkreten premik pri manipuliranju slik. V pripravi imajo še spreminjanje video posnetkov, a je zaradi težave s strežniki morda bolje, da še malo počakajo. Video posnetki so namreč dosti večji od slik in njihova infrastruktura še ni kos takšni nalogi.

Poleg Prisme je pri manipulaciji slik treba omeniti še Snapchat, ki nenehno dodaja nove filtre. Ti v slogu obogatene resničnosti počasi izpodjedajo naše zaupanje, da je tisto, kar vidimo na sliki, resnično. Včasih je bilo treba za dobro manipulacijo obraza ure presedeti v Photoshopu in ven smo dobili statično sliko. Aplikacije, kot je Prisma, pa so korak v smer takojšnje manipulacije in ta bo prej ali slej lahko potekala v realnem času.