Ena prvih ur z Googlovim operacijskim sistemom Android Wear, LG G Watch, je pomembna iz več razlogov. Gre za napravo, ki ni več zgolj novost, ki pritegne radovedneže, ki jim ni težko izprazniti denarnice za tehnološko igračo, za katero so morali stati v vrsti več dni.
Motorolina pametna ura Moto 360 se od predhodnic, ki niso imele vidnejšega uspeha, razlikuje predvsem po obliki in osnovni usmeritvi. Prvič je ura okrogla in prvič je videz pomembnejši od zmožnosti.
Pametne ure so z nami že nekaj časa, a se niso razvijale s hitrostjo pametnih telefonov. Glavni krivec je pomanjkanje osrednje platforme, ki bi navdihovala tako izdelovalce strojne opreme kot razvijalce programskih pripomočkov. Pomanjkanje se je kazalo pri različnih usmeritvah, končni izdelki, ki so na policah zaman čakali kupce, so bili popolnoma različni, neprivlačni in, milo rečeno, zmedeni. Neužitno godljo nameravajo izboljšati Googlovi kuharji.
Pred dobrim letom in pol smo preizkusili Fujifilmov aparat X-Pro1 – šlo je za zmogljiv brezzrcalni model, ki je na videz in po delovanju spominjal na aparate vrste »rangefinder«, denimo aparate Leica. Zdaj smo preizkusili model X-T1, ki je približno enako zmogljiv (in drag), a je videti bolj kot klasični aparat DSLR.
Fujifilm ima v svojem razmeroma mladem sistemu X (splavili so ga tri leta nazaj) kar nekaj različnih aparatov, poleg zmogljivih (X-Pro1, X-T1) tudi nekaj cenejših. Preizkusili smo najcenejši oziroma povsem vstopni model X-M1. Aparat že na videz sodi v nekoliko nižji rang, gre za najmanjšega izmed Fujifilmovih brezzrcalnih modelov.
Francoski spletni iskalnik Qwant obljublja nov način iskanja spletnih vsebin, poveličuje družabno povezanost, se diči z neverjetno pametjo in osvaja medije s preprostim dejstvom – da ni Google. Takšno je bilo stanje pred (dobrim) letom dni, ko se je Qwant prvič znašel na spletnih frekvencah. Je visoko zastavljene cilje do danes vsaj deloma izpolnil?
Microsoft ponuja za pokušino svežo jed na jedilniku z imenom Office. Gre za povsem novo usmeritev pisarniške zbirke, ki se obrača od zahtevnih uporabnikov k množici. Zelenec, ki sliši na ime Sway, postreže s presenetljivimi rezultati.
Računalniško prepoznavanje govora je tehnologija, ki jo razvijajo že dolgo, v zavest javnosti pa so jo šele v zadnjem letu znova potisnile digitalne pomočnice. Z navadnimi računalniki pa se lahko že kar dolgo pogovarjamo, vodilni program na tem področju je Dragon Natural Speaking.
Verjetno ste že videli kak film, v katerem tajni agenti s posebnimi toplotnimi kamerami zlobneže opazujejo kar skozi stene? In prebirajo vtipkane kode PIN z alarmnih naprav in bankomatov?
Pristanek sonde Philae na kometu in uspešna izstrelitev novega plovila Orion so nas spomnile na skrivnostne lepote vesolja. Ker je v turističnih vesoljskih raketah prostor salamensko drag in precej redek, vam ponujamo drugo najboljšo stvar za ogled vesolja – teleskop. Tak, ki ga lahko povežemo s telefonom ali tablico.
Štiri leta po tem, ko smo dobili zaslon visoke ločljivosti na iPhone 4, in dve leti po podobnem zaslonu na iPad 3 in prenosnikih Macbook, so v Applu predstavili 27-palčni namizni računalnik z zaslonom ločljivosti kar 5K.
Asus je svojim novim prenosnikom, namenjenim resnejšim igričarjem, dodal oznako Republic of Gamers. Prvi tak prenosnik, ki smo ga preizkusili, pa je model G750j. Prenosnik nas je najprej kar presenetil s svojo izredno velikostjo, še bolj pa s težo – velja kar slabih pet kilogramov! Pri tem je izredno velik in težak tudi napajalnik, za vsaj dva navadna napajalnika ga je. Prenosnik je zelo debel, dvigajoče se ohišje doseže kar pet centimetrov. Seveda ima 17-palčni zaslon, ločljivost preizkušenega modela je FullHD (torej 1920 × 1080 pik).
Asusov novi K555 (v tujini nosi oznako X555) je slogovno dovršen prenosnik, namenjen uporabnikom, ki si želijo solidno hiter in na videz lep računalnik – vsaj tako pravijo v Asusu. Ohišje je res kar lepo, zunaj je iz temne kakovostne plastike, notranjost pa spominja na aluminij, čeprav gre tudi tu za kakovostno plastiko. Zaradi enostavnih in preprostih linij nekoliko spominja na Applove prenosne računalnike, kar vsekakor ni slabo.
Tudi v Lenovu imajo nekaj prenosnikov za igričarje in mednje sodi tudi tokrat preizkušeni Ideapad Y50. Zaslona meri po diagonali dobrih 15 palcev in navdušila nas je solidna ločljivost FullHD (1920 × 1080 pik), ki pri petnajstpalčnih modelih še vedno ni ravno pravilo. Zaslon ima sicer matriko TN, to pomeni, da postane vidljivost z večjih kotov vse slabša, smo pa navdušeni nad tem, da je matiran.
Je že tako, da je dandanes treba bolj ali manj vsako napravo povezati tudi s telefonom ali tablico. Od osebne tehtnice do merilca krvnega pritiska. Zakaj bi bili torej fotoaparati izjema?
Odkar so začeli glavno fotografsko breme prevzemati pametni telefoni, se fotografska podjetja vedno bolj resno trudijo z zmogljivejšimi modeli, ki ponujajo funkcije, ki jih telefoni enostavno ne zmorejo. Tako področje so aparati z velikim razponom goriščnic – zumom.
Pred dvema letoma smo preizkusili Canonov Powershot SX50 HS, aparat s kar 50-kratnim optičnim zoomom. V tem času se je tekma kompaktnih aparatov z dolgimi objektivi le še ostrila, saj imajo vsi izdelovalci vsaj enega konkurenta. Pravi čas torej za nadgradnjo, ki se ji zdaj reče SX60 HS.
Ravno mineva dve leti, odkar so v Sonyju poslali na trg žepni aparat RX100, katerega vpliv močno čutimo še danes. Gre za žepni fotoaparat presenetljivo visokih zmogljivosti, saj je imel razmeroma veliko tipalo, kombinirano z odličnim objektivom in dobrimi možnostmi ročnega nadzora. Odtlej je na trgu vse več podobnih naprav, a še nobena ni zares premagala Sonyjevega modela (odtlej so na trg poslali že nekaj manjših nadgradenj, a izvirnik še ostaja naprodaj). Canonov G7 X je doslej še najresnejši kandidat.
Sony je v zadnjih letih ena najpomembnejših sil razvoja na fotografskem trgu. Ponuja vedno več aparatov, ki so (vsaj ob času splavitve) razred zase. Odličen zgled je pred dvema letoma predstavljeni zmogljivi kompaktni model RX100, ki je pokazal, kaj vse je mogoče narediti v tako majhnem ohišju. Sledil je še občutno zmogljivejši (in tudi dražji) brat, model RX1, posebnost obeh pa je velikost tipala glede na ohišje. Zdaj so podobno naredili še pri brezzrcalnih aparatih z izmenljivimi objektivi.
Brotherjev tiskalnik MFC-J200W je razmeroma kompaktna naprava, v kateri se kljub nizkemu ohišju skriva tudi samodejni podajalnik za optični bralnik (ta zmore do 20 listov). Kot je v Brotherju pogosto, sta vmesnika (USB in faks) tudi tu skrita v notranjost naprave, kabla pri tem napeljemo po kanalu. Na sprednji strani je majhen enovrstični črno-beli zaslon, na nadzorni plošči ob njem pa kar nekaj funkcijskih tipk (med njimi tudi številčnica za faks). V napravo je vgrajen tudi brezžični omrežni vmesnik.
Brizgalne tiskalnike redno preizkušamo, občasno opravimo tudi nekoliko širši pregled aktualnega stanja na trgu. Tokrat smo si ogledali dvanajst različnih modelov, po tri vsakega izmed štirih izdelovalcev.
Minili so časi, ko smo brizgalne tiskalnike kupovali zato, da bi si doma natisnili najnovejše fotografije, ki smo jih posneli z digitalnim fotoaparatom. Danes jih kupujemo za tiskanje dokumentov, največkrat iz interneta.
Narava je hkrati urejena in nagnjena h kaosu. Nedvomno pa velja, da je v urejenost treba vložiti veliko energije, s povzročanjem nereda pa se ta sprošča. In čeprav je človek v povprečju len, ima rad urejenost. Obenem se red in organiziranost izkažeta kot sila koristna. Preverili smo, kako nam lahko priskočita na pomoč pri hrambi digitalnih fotografij.
V Lenovu so predstavili novo generacijo tablic Yoga. Gre za naprave različnih velikosti, 8, 10 in 13 palcev, ki jih odlikujejo telovadne sposobnosti. Vsako od njih lahko uporabljamo različno, od klasičnega pisalnega položaja do predstavitvenega, kjer tablica visi na steni. V naše radovedne roke je prvi zašel srednji model, Lenovo Yoga Tablet 2.
Monitorji v razmerju 21 : 9 niso ravno vsakdanji, pri dosedanjih modelih je bila največja slabost ločljivost v višino. Preizkusili smo LGjev novi model, ki poleg res širokega razmerja prinaša tudi višjo ločljivost.
Jesen je prinesla osvežitev modelne palete pogonov SSD, v našem laboratoriju so se »oglasili« kar štirje novinci. Ugotovili smo, da danes slabih pogonov SSD skorajda ni več, saj sta se tudi predstavnika iz vstopnega razreda odrezala povsem suvereno.
Zmogljivih kompaktnih fotoaparatov, ki po obliki nekoliko spominjajo na aparate DSLR, je zadnje čase kar veliko. Gre za modele, ki imajo vse večje razpone objektivov, zajemajo kup različnih funkcionalnosti, večinoma pa omogočajo tudi ročno upravljanje. Podjetja pri teh modelih tekmujejo s čim večjimi povečavami. V Panasonicu so z modelom FZ-72 postavili nov mejnik – ima kar 60-kratni zum.
Canonov Powershot SX700 HS sodi v segment delno žepnih fotoaparatov, namenjenih nekoliko zahtevnejšim uporabnikom, predvsem tistim, ki si v kompaktnem ohišju želijo večji zum. Ti aparati so znani tudi kot aparati za popotniško fotografijo, oziroma t. i. »popotniški zumirni aparati«. SX700 se pri tem uvršča med cenejše take naprave, čeprav ponuja kar veliko.
Še eden izmed kompaktnih aparatov z zmogljivim objektivom je Olympusov Stylus SP-100ee. Gre za aparat, namenjen zahtevnejšim uporabnikom, ki pa ne potrebujejo DSLR, oziroma si želijo večjo pokritost goriščnic brez potrebe po menjavi objektivov. Aparat ima nadvse kakovostno ohišje s poudarjenim držalom na desni strani. Kot je pri teh aparatih v navadi, je dobro opremljeno z različnimi tipkami.
Tokrat preizkušeni model DMC-FZ1000 nas je spomnil na DMC-FZ200, ki smo ga preizkusili pred časom. Ta nas je navdušil z objektivom, ki je po celotnem razponu ultrazumirnega razreda od 25 do 600 mm ponujal odprtost zaslonke f2,8. FZ1000 sicer ponuja “le” razpon od 25 do 400 mm, a je to kljub temu odlična razporeditev “elastičnosti” objektiva, in največjo odprtost zaslonke od f2,8 do f4,0.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
