Pred štirimi leti so pri Applu po dolgih predporodnih mukah na svet spravili operacijski sistem Mac OS X, ki je pometel s tradicijo vsega, kar smo dotlej poznali pri Macih. In po štirih letih je sistem doživel že četrto pomladitev. 29. aprila je izšel Mac OS X 10.4, bolj znan pod imenom Tiger.
Toshiba se je očitno odločila na trgu ponuditi nekaj cenovno precej zanimivih prenosnikov. Nadeli so jim oznako L10, mi pa smo preizkusili bolj zmogljiv primerek te serije.
Sony je znan kot izdelovalec visoko kakovostne strojne opreme in tudi VAIO VGN-B1XP je kakovosten izdelek. Odlikuje ga zelo dober monitor, ki je pravilno osvetljen in kontrasten, slika pa je dobro vidna tudi pod relativno velikim kotom. Poleg monitorja je pri delu pomembna tudi tipkovnica in tudi pri tej se je opisani model izkazal. Odzivnost sledilne ploščice je zelo dobra, njena površina pa je nekoliko hrapava, kar se je izkazalo za ugodno.
Prenosniki izdelovalca Prestigio so že doslej sodili med bolj ugodne na našem trgu. Novi prenosnik z imenom Nobile 150 je trenutno eden najcenejših nasploh.
Podjetje NEC trži prenosne računalnike pod dvema blagovnima znamkama, NEC in Packard Bell. Slednja je bila veliko bolj znana v preteklosti, zdaj pa te računalnike le redko srečamo na naših prodajnih policah.
Packard-Bellov prenosnik EasyNote H5312 sodi v kategorijo zamenjav za namizne računalnike. Zgrajen je okoli sistemskega nabora SiS 648 in mobilnega procesorja Pentium 4 pri taktu 3,06 GHz. Kljub 512 MB delovnega pomnilnika pa je ta sistem znatno počasnejši od sistema s procesorjem Pentium M, tako pri poganjanju pisarniških kot večpredstavnih programov. Ker procesor oddaja pri delu precej toplote, je ventilator občasno precej hrupen. Tudi grafični podsistem je precej počasnejši, kljub 128 MB namenskega pomnilnika, saj ga poganja starejša kartica NVIDIA GeForce FX Go5100 (4800 točk proti 9206 točkam pri preizkusu s programom 3DMark 2001). Slika z ločljivostjo 1024 × 768 pik je sicer zaradi posebne folije na zaslonu zelo ostra in kontrastna.
Acerjevi prenosniki iz družine Aspire so namenjeni predvsem kupcem s plitvejšimi žepi. V tem cenovnem razredu vlada precejšnja gneča, Acerjeva prednost pa je uveljavljenost podjetja pri prodaji prenosnikov.
IBMov R50 je nedavna doživel že drugo posodobitev v obliki prenosnika ThinkPad R52, model R50e, ki je najšibkejši model iz IBMove družine prenosnikov, pa je kljub temu še vedno na voljo. Gre za nekoliko slabše opremljen prenosnik nižjega razreda, ki s Celeronom M s taktom 1,4 GHz, 256 MB pomnilnikom in 30-gigabajtnim diskom (že nekaj časa nismo preizkušali prenosnika z manj kot 40 GB diskom) ni namenjen podiranju hitrostnih rekordov, je pa zato povsem primeren za delo s pisarniškimi programi in brskanje po spletu. Če ga primerjamo z zmogljivejšimi ThinkPadi R (brez oznake "e") najprej opazimo to, da prenosnik nima sledilne ploščice, ampak le krmilno paličico.
Dialogue Flybook je simpatično oblikovan mali ultralahki prenosnik. Naprava je zelo majhna, tako da ima samo 8,9-palčen zaslon, ki je občutljiv za dotik. Kljub temu gre za polnokrvni PC, ki poganja okolje Windows XP (bolj posrečena izbira bi bila tablična različica Oken, s katero bi za dotik občutljiv zaslon šele prišel do izraza).
Dellov Precision M60 je podobno kot model M20 certificirana delovna postaja za delo z najzahtevnejšimi grafičnimi in inženirskimi programi. Temelji na Latitudu D800, ki smo ga opisali lani septembra, Dell pa je že predstavil soroden, a nekoliko zmogljivejši model prenosnika, Precision M70, ki je zgrajen na osnovi modela D810.
Poleg "običajnih" prenosnikov ima večina bolj uveljavljenih izdelovalcev v svojem programu tudi prenosne delovne postaje, ki se po zasnovi sicer ne razlikujejo pretirano od navadnih modelov, se pa lahko pohvalijo s profesionalnim grafičnim procesorjem (ATI FireGL, nVidia Quadro) in so certificirani za delo z najzahtevnejšimi grafičnimi in oblikovalskimi programi.
Še en prenosnik v poplavi novih izdelkov s tehnologijo Centrino 2 je tudi Latitude 110L. Prvenstveno je namenjen kupcem, ki so občutljivi na ceno. 110L je tako na voljo v številnih različno zmogljivih konfiguracijah, mi pa smo v preizkus dobili najmočnejšo različico.
TroNote T97Plus sodi v kategorijo prenosnikov, ki zamenjujejo namizne sisteme. V tej kategoriji ponavadi kraljujejo kar se da hitri namizni procesorji in T97Plus ni nobena izjema. V njegovi notranjosti tiktaka Pentium 4 s taktom 3,2 GHz in omogočeno tehnologijo hipernitnosti. Pri delu mu pomaga že v osnovi kar 1 GB delovnega pomnilnika. To seveda pripomore k visokemu rezultatu na hitrostnem preizkusu Winstone Business 2004. Še bolje se odreže pri delu z večpredstavnostnimi programi in 3D grafiko. Tu je absolutni prvak, saj mu program 3DMark2001 prisodi kar 17342 točk, najbližjima zasledovalcema pa le 15010 oziroma 12128 točk. Seveda je za ta rezultat najzaslužnejša grafična kartica nVIDIA GeForce Go 6800 s kar 256 MB grafičnega pomnilnika. Za še večji užitek pri igranju zahtevnih iger in sploh delu z računalnikom poskrbi odličen 17,1-palčni zaslon s folijo. Slika ima visok kontrast in je enakomerno osvetljena. Ločljivost je kar 1680 × 1050 pik
Acer je med vodilnimi izdelovalci prenosnih računalnikov, še v večji meri pa to velja za tablične računalnike oziroma križance med prenosniki in tablicami. Spominjamo se še Billa Gatesa, kako je z Acerjevim tabličnim računalnikom v roki poskušal prepričati svet, da je prihodnost mobilnega računalništva prav v teh napravah. Prodaja tabličnih računalnikov se ni odvijala po željah Microsoftovega šefa, ti so namreč ostali nišni izdelek. Acer (skupaj s še nekaterimi izdelovalci) pa se ne vda.
Panasonic je po modelu DMC-FZ20, ki je eden najzmogljivejših fotoaparatov z veliko optično povečavo in smo ga opisali letos februarja, predstavil tudi nekoliko okrnjen model DMC-FZ5, ki skupaj s štirimilijonskim DMC-FZ4 nadomešča že nekoliko ostareli aparat FZ3. FZ5 ima v primerjavi z dvajsetico nekoliko bolj plastično ohišje (pri FZ20 je to deloma kovinsko), objektiv ima nekoliko slabše optične lastnosti, a isto povečavo, nima tudi vmesnika za zunanjo bliskavico. Po drugih lastnostih pa sta si aparata podobna kot jajce jajcu, deloma pa na to kaže že oblika obeh Panasonicov, saj sta si tudi po zunanjosti zelo sorodna.
Olympusov novi aparat z nekoliko neobičajno oznako FE-5500 (kar ne gre zamešati s posebnežem iz Olympusove kolekcije Ferrari) je prvi zares žepni aparat tega izdelovalca. Kljub temu da ima v prodajnem programu tudi nekatere druge razmeroma majhne fotoaparate (npr. Mju in Mju mini), je za "žepnost" v veliki meri pomembna debelina oz. tankost aparata. FE-5500 meri slaba 2 cm in pol, kar pomeni, da se lahko skrije v praktično vsak žep.
Konica Minolta je bila z modelom Dimage Z1 eden prvih izdelovalcev, ki je po dokaj ugodni ceni ponudil digitalni fotoaparat z veliko optično ločljivostjo. Omenjeni aparat so vmes že večkrat nadgradili, zadnja različica, Dimage Z5, pa po lastnostih sodi med zmogljivejše aparate v razredu digitalcev z veliko optično povečavo. Gre za aparat s petmilijonskim tipalom, 12-kratno optično povečavo in optičnim stabilizatorjem slike. V primerjavi s predhodnikom, Dimage Z3, ponuja večjo ločljivost tipala in večji zaslon LCD (ta ima sedaj diagonalo dva palca), po preostalih lastnostih pa se od predhodnika ne razlikuje.
Canon je pred kratkim prenovil najšibkejša aparata iz družine Digital Ixus, sedaj pa je prišel na vrsto tudi najzmogljivejši, petmilijonski model Ixus 500, ki ga nadomešča Digital Ixus 50, prvič pa so pri Canonu predstavili tudi Ixusa s sedemmilijonskim tipalom - Digital Ixus 700.
Filmi, zapisani v formatu DivX, so v osebnih računalnikih že zelo razširjeni. Žal računalniški monitorji niso najbolj primerni za gledanje filmov, TV izhod grafične kartice pa je navadno predaleč od televizorja v dnevni sobi. Rešitev so samostojni DivX predvajalniki - DVD predvajalniki, ki znajo s CDjev in DVDjev predvajati filme DivX.
Digitalna video tehnologija je ena od tistih tehnologij, ki so v zadnjem desetletju dosegle precejšnjo razširjenost, saj so danes video kamere, ki zapisujejo podatke v digitalnem formatu, relativno poceni naprave (vsaj glede na zahtevnost tovrstne tehnologije), ki so dostopne dokaj širokemu krogu potencialnih kupcev. Tako je nekako minil čas, ko so ljudje prisegali na analogne standarde, kot sta VHS ali Hi8, v potrošniškem razredu pa primat vse bolj prevzema standard MiniDV, ki ponuja precej boljšo kakovost, kot so jo zmogli doseči starejši analogni standardi.
Vsak uporabnik Oken je najbrž že izkusil, da brez vzdrževanja operacijski sistem deluje vse počasneje in vse manj stabilno. Razlogov za to je več, eden poglavitnih pa je neurejenost registra.
S takim geslom se je HP odločil prodajati licence izdelovalcem zapisovalnikov in vabiti kupce za svojo novo tehnologijo LightScribe. Gre za neposredno "tiskanje" z laserjem na posebno površino nosilca CD ali DVD.
Moj prvi HTPC je v dnevni sobi že mesec dni in čas je za strnitev prvih vtisov. Poglejmo torej, kako se računalnik za domači kino obnese v resničnem življenju, kakšne izboljšave je že doživel in katere ga še čakajo.
Tudi v Avstriji, naši severni sosedi, se ukvarjajo z varnostnimi rešitvami za priklop v internet. Eden izmed izdelkov je SecureBox SE, celovita rešitev varnega internetnega priklopa za manjša podjetja. Ima usmerjevalnik s požarnim zidom, protivirusno zaščito prometa iz interneta (e-pošta, HTTP, FTP), zaščito pred nezaželeno pošto (spam) in VPN podporo. Že iz imena lahko razberemo, da je mišljen za hitrosti prenosa do 1 Mb/s, ciljna skupina pa so manjša podjetja s 5-25 računalniki. Sistem omogoča samodejno posodabljanje prek interneta tako osnovnega sistema kot posodobitev protivirusnega programa.
Povečevanje zmogljivosti sodobnih procesorjev samo z večanjem takta delovanja je sicer še vedno možno, vendar pa je cena za večji takt občutno večja poraba energije in s tem segrevanje procesorja. Tako AMD kot Intel se zato zatekata k alternativnim načinom povečanja zmogljivosti; ena od rešitev so procesorji z več kakor enim jedrom.
Kapaciteta pomnilniških kartic, ki so nepogrešljiv element digitalne fotografije, je že precej velika. Vseeno pa še tako prostorna kartica na daljšem potovanju prej ali slej postane polna pa tudi pregledovanje ustvarjenih posnetkov na razmeroma majhnem zaslonu fotoaparata ni ravno praktično. Na pomoč lahko priskoči Epsonovo prenosno skladišče podatkov.
Optični bralniki omogočajo prenos klasičnih dokumentov v digitalno obliko. Podjetja digitalne dokumente laže arhivirajo in shranjujejo, med domačimi uporabniki pa je zadnje čase vse bolj zanimiva predvsem digitalna obdelava fotografij.
Če so bili včasih že sami načini zapisovanja glasbe vezani na medij, ki je to glasbo shranjeval, in s tem tudi precej na obliko prenosnih predvajalnikov, je danes stanje že precej drugačno. Digitalno zapisovanje glasbe s standariziranimi algoritmi izdelovalcem predvajalnikov namreč dopušča veliko svobode pri načrtovanju svojih izdelkov. Tako lahko ti izbirajo med več vrstami medijev, pomembno je le to, da ti digitalno zapisujejo podatke. Najbolj razširjeni predvajalniki stisnjene glasbe danes resda še vedno uporabljajo predvsem plošče CD, a uporabniki vse bolj posegajo tudi po izdelkih, ki uporabljajo pomnilnike ali diske.
Na lanskoletni Photokini je bil poleg drugih zanimivih izdelkov predstavljen zelo pomemben digitalni fotoaparat za podjetje Nikon. Dve kratki, a za digitalne fotoaparate zelo dolgi leti je podjetje le stežka tekmovalo s Canonom. Marsikateri profesionalni fotograf, zvest Nikonovi tehniki, je že razmišljal o zamenjavi celotne opreme, saj je močno pogrešal vrhunski model, ki bi zadovoljil njegove potrebe. Nikon je tako v zadnjem hipu izdelal dva odlična fotoaparata: D2H, ki pa ima, žal, prenizko ločljivost, in D2X, tako dolgo pričakovani vrhunski fotoaparat.
Prijetno oblikovan prenosnik v kombinaciji sive in črne barve je razmeroma velik, povečini zaradi zaslona, velikega 15,4 palca in s širokim razmerjem stranic. Ta je izdelan s tehnologijo TruBrite, ki smo jo v prenosnikih tega izdelovalca že srečali, in prinaša nadpovprečno svetlo sliko z zasičenimi barvami in dobrim kontrastnim razmerjem. Negativna plat je malenkost večji odblesk svetlobe, vendar prednosti vsekakor odtehtajo to pomanjkljivost. Tipkovnica s slovenskimi znaki ima precej samosvojo razporeditev določenih tipk, pa tudi vpetost v ohišje je v nasprotju s pričakovanji nekoliko manj trdna. Sledilna ploščica je dokaj natančna, vendar nekoliko premajhna za udobno delo. Od vmesnikov smo pogrešali predvsem infrardečega ter bluetooth, ne manjka pa brezžični po standardu 802.11b/g. Priročen čitalnik pametnih kartic na sprednji stranici sprejme vse danes razširjene vrste kartic, razen kartic Compact Flash. Vgrajeni zvočniki Harman/Kardon predvajajo presenetljivo kakovosten zvok, čeprav bi bili morda lahko za odtenek glasnejši. V korak s časom gre enota DVD, ki zapisuje na obe vrsti nosilcev DVD (plus/minus) z do 8x hitrostjo, ne podpira pa zapisovanja na dvoslojne nosilce. Ob predvajanju filmskih plošč lahko enoti s pomočjo priloženega programa znižamo hitrost vrtenja in tako blagodejno vplivamo na sicer precejšno glasnost le-te. Mimogrede, čeprav se ventilator za hlajenje procesorja med delom občasno vklopi, je na srečo praktično neslišen in zato ne moti zbranosti pri delu ali med ogledom večpredstavnih vsebin.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
