WiMAX - tehnologija prihodnosti

Objavljeno: 25.7.2005 13:32 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Preizkusi | Revija: Julij 2005

Kratica WiMAX je v komunikacijah gotovo trenutno ena najbolj priljubljenih. Tehnologija namreč obljublja, da bo za širokopasovno omreženost naredila nekaj takega, kar so naredili mobilni telefoni za telefonijo. Kot kaže, tudi pri nas, saj podjetje Incotel septembra uvaja začetek delovanja svojega omrežja. Najprej v Ljubljani in okoliških krajih, pozneje tudi na Gorenjskem in počasi po vsej Sloveniji. Med prvimi preizkuševalci smo se nanj priklopili tudi mi.

Wimax, ki nastaja pod skupnim standardom IEEE 802.16, je okrajšava za Worldwide Interoperability for Microwave Access in je nekaj podobnega kot wi-fi za omrežja 802.11 - poskus standardizacije že obstoječih tovrstnih omrežij. Zamisel je preprosta - če je nekaj standardizirano, se na trgu pojavi veliko ponudnikov, izdelovalci osnovnih vezij lahko delajo z večjimi količinami in nižjimi stroški, sledijo pa razširjenost in nižje cene za uporabnike.

Standard določa, da je domet dostopnih anten do 50 km, ena dostopna antena pa zmore prenos do 72 Mb/s (štirje kanali po 18 Mb/s). Nanjo se lahko torej priklopi kar nekaj uporabnikov s hitrostmi, ki jih danes podpirajo priključki ADSL oz. kabelski priključki. S tem, da do uporabnika ni treba vleči nobenih žic in/ali se ni treba bosti z lastnikom obstoječih (kar je pri nas še posebej pomembno). Standard predvideva tudi podporo QoS (Quality of Service), zato Incotel (katerega osnovni namen je že od vsega začetka biti alternativni ponudnik stacionarne telefonije) računa tudi na IP telefonijo, ki bo do uporabnikov potovala "po zraku" in ne po Telekomovih razklenjenih lokalnih zankah.

Poleg zgoraj opisanega osnovnega načina delovanja, ki zahteva, da se anteni ponudnika in uporabnika "vidita", wimax predvideva tudi način delovanja, ki je bližji trenutnim omrežjem wi-fi. Uporabnikom ni treba biti v vidnem polju antene, z zadnjo revizijo standarda 802.16e (ratificiran bo v začetku leta 2006) pa je definirana tudi možnost gostovanja (roaming), kar je ključnega pomena, če bomo nekoč želeli tako omrežje uporabljati za stalni internetni priklop na poti. Mimogrede, sedanji sistemi bodo zagotovo nadgradljivi na certifikat wimax, ne moremo pa pričakovati, da tudi na podrazličico 802.16e. Ta bo zahtevala večinoma novo strojno opremo, med drugim tudi t.i. pametne antene.

Incotel zaenkrat ponuja prvi način delovanja, ki se tudi najbolj sklada z njihovimi načrti (čeprav je tudi drugi način v strojni opremi podprt). Od APEK so pridobili licenčno pravico za uporabo frekvenčnega pasu 3,5 GHz, ki je predviden za certificiranje wimax (različni sistemi 802.16 sicer delujejo na frekvencah od 211 GHz).

Kot testnemu uporabniku so nam namestili posebno usmerjeno anteno (namenjeno za zunanjo montažo) izraelskega podjetja Alvarion (na sliki). To je vse, kar uporabnik potrebuje na svoji strani. Vsebuje vso logiko in nadzorni sistem (dosegljiv z Incotelove strani) ter priključek ethernet. Anteno smo usmerili v zaenkrat edini oddajnik na področju Ljubljane, ki deluje na Gradu, in od katerega smo po zračni črti oddaljeni 1700 metrov. Iz antene smo v računalnik potegnili omrežni kabel in prepustili, da nam strežnik DHCP dodeli številko IP (podoben sistem uporabljajo kabelski operaterji in nekateri operaterji ADSL). In to je vse - dostop do interneta je bil s tem vzpostavljen. Namerili smo hitrost prenosa 3 Mb/s v obe smeri, teoretična meja, ki bi jo lahko dosegli, pa znaša 10 Mb/s v smeri proti uporabniku in 8 Mb/s v nasprotni smeri (omrežje je še v zelo testni fazi, zato izmerjene vrednosti ne povedo veliko). Izkaže se, da je signal dokaj neobčutljiv na usmerjenost antene, saj je promet tekel tudi, ko smo anteno obrnili za 70 stopinj stran od idealne smeri. Le nekoliko se je upočasnil. Sistem namreč izkorišča celo odbite signale, če ne gre drugače.

Incotel "pravim" uporabnikom obljublja hitrosti od 1-10 Mb/s s cenami, ki bodo nižje od sedanjih za ADSL in kabel. Uporabniki se bodo lahko odločili tudi za telefonski del vezave in pri tem v uporabo dobili tudi poseben telefon.

Trenutno ima licenco wimax tudi Telekom in sicer za področje Ljubljane, frekvenčni pas od 3,4 do 3,6 GHz pa je razdeljen na štiri podpasove, kar določa največ štiri nacionalne ponudnike ali več manjših, ki bi imeli omejeno pokritost.

Alvarion BreezeMAX

Kaj: Antenski sistem wimax (802.16).

Izdeluje: Alvarion, www.alvarion.com.

Uporablja: Incotel, www.inco-tel.si.

Za: Neodvisnost od žic in kablov, menda nižje cene in/ali hitrosti od obstoječih sistemov.

Proti: Občutljivost na fizične ovire (stavbe).

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki