Konica Minolta je svojo ponudbo barvnih laserskih tiskalnikov razširila z modelom, ki je primeren za poslovno rabo. Magicolor 5450 odlikujeta velika hitrost izpisa in velika zmogljivost podajalnika papirja, slabša pa je kakovost izpisa in nekoliko dražja cena tiska.
V skupini najboljših, najhitrejših in najdražjih barvnih laserskih tiskalnikov je cena drugotnega pomena. Te naprave so primerne predvsem za poslovna okolja, v katerih je tiskanje več sto dokumentov vsakdanje opravilo, zato sta pri nakupu ključni hitrost in cena izpisa (in seveda velikost in zanesljivost podjetja, ki nam je tiskalnik prodalo). Japonski OKI se tega dela trga loteva s tehnologijo LED, s katero so opremljeni vsi tiskalniki njegove najvišje serije C9000.
Lexmark je v proizvodnji in prodaji kar najcenejših tiskalnikov, namenjenih rabi doma, že dalj časa zelo dober. Res pa je, da je z zares zelo nizkimi cenami do pred kratkim izstopal le pri brizgalnih modelih, pri laserjih pa se je tega lotili šele pred kratkim, z modelom E232. Ta se je kar naenkrat drastično pocenil, prestopil magično mejo 30.000 tolarjev in s tem, po našem ocenjevanju, zasedel prvo mesto med osebnimi laserskimi tiskalniki. Prav zanimivo, vendar je na cenovni točki "30.000 tolarjev" počasi nastala manjša gneča, saj se tja trudi zasidrati vsak izdelovalec, ki meri na domače in najmanj zahtevne uporabnike.
Kodakov model V550 se po merah, zmogljivostih in uporabnosti uvršča v razred žepnih digitalnih fotoaparatov. V osnovi je to fotoaparat s tipalom CCD s 5 megapikami in trikratnim teleobjektivom. Ohišje je trdno, kovinsko. Tako je odporno za kak blažji padec. Slike se zapisujejo na kartice SD/MMC, a kot se je pokazalo med preizkušanjem, hitrost zapisovanja nanje ni ravno odlika tega modela. V nuji, ko moramo biti hitri, nam bolje služi 32 MB vgrajenega pomnilnika. Na zadnji strani je velik in dobro viden (170 stopinj) 6,3 cm velik LCD zaslon.
Kodakov Easyshare LS755 ima kovinsko in zato nekoliko "drseče" ohišje. Za boljši prijem naj bi rabila še dodatno nameščena kovinska plošča, a k temu prispeva bore malo, tako da oprijem ni najboljša lastnost tega aparata. Nekoliko moteča so tudi vratca litijevega akumulatorja, ki se odprejo že ob malo močnejšem dotiku. Na hrbtni strani ohišja je bolj malo prostora za držanje, predvsem pa ga ni za palec, da bi lahko z njim upravljali. Večino prostora zasede zaslon. LS755 ima kar 63 mm barvni LCD, ki je odlične kakovosti, z zelo ostro sliko in dobrimi barvami, tudi pri močni svetlobi pa je slika še vedno dobro vidna. Tu sta še tipki za zumiranje, tipka za pregledovanje posnetkov in upravljalni del, ki ga sestavlja smerna tipka. Prek nje imamo dostop tudi do bliskavice, makra, kompenzacije osvetlitve in še ene funkcije, ki jo določimo sami. Tipka je čudne pravokotne oblike, ker pa je le malo izbočena, jo je zelo težko pritisniti. Menuji so prozorni, tako da takrat, ko jih uporabljamo, še vedno vidimo izrez. V samodejnem načinu ponujajo bore malo možnosti.
Kodak EasyShare C360 je, sodeč po oznaki, le močnejši brat modela C340, vendar se od njega v resnici precej razlikuje. Skupen imata pravzaprav le optični del, odstopata pa tako po obliki kot po zmogljivostih.
Vsak nov digitalni fotoaparat, ki se dandanes znajde na trgu, je povečini vsaj povprečen, če že ne dober izdelek. Toda Kodakovemu modelu EasyShare C340 bi za današnje razmere težko pripisali tako oceno, saj za svojo ceno ponudi premalo.
Na kartušah 4x in 5x, ki smo jih obdelali v članku o Pixmah iP1600 in iP2200, temelji tudi Canonov nov foto brizgalnik iP6220D. V osnovi mu je priložena barvna kartuša številka 51 in nova foto kartuša številka 52. Po želji lahko barvno kartušo nadomestimo tudi z bolj prazno (vendar cenejšo) kartušo št. 41 (po naših meritvah je v njej skoraj dvakrat manj barvila). Foto kartuša vsebuje zelo svetlo modro, svetlo vijolično in foto črno barvo, tako da je končni "rezultat" šestbarvno tiskanje. Ločene črne kartuše v tiskalnik ne moremo vstaviti (in ga tako spremeniti v pisarniški štiribarvni model). Kot smo omenili že pri tiskalnikih iP1600 in iP2200, so tiskalne glave del kartuš in jih menjamo ob vsaki porabi barvila.
V prejšnji številki smo preizkusili dva tiskalnika iz novega rodu Canovih tiskalnikov Pixma 2, tokrat pa smo se lotili še dveh iz preostale kolekcije. Modela iP1600 in iP2200 sta namenjena spodnjemu tržnemu razredu. To pomeni, da zamenjujeta dosedanje modele iP1000, 1500 in 2000.
Acer si je s svojimi prenosniki v Evropi pridobil zavidljiv tržni delež (beri: je prvi). Podjetje stavi na kombinacijo zmogljive zasnove in ugodne cene, ki je očitno prepričala precej kupcev. Pri nas so njihov prenosniki nekoliko manj razširjeni. Model Aspire 1691WLMi je osnovni model družine Aspire 1690, se pa kljub temu lahko pohvali z dokaj zmogljivo opremo.
Zmogljivost lahkih projektorjev se že nekaj let strmo povečuje: kakovost slike je čedalje boljša, slika postaja vedno svetlejša, projektorji pa vse manjši in tišji. V zadnjem letu so se dovolj znižale tudi cene, tako da lahko projektorji več kot uspešno tekmujejo s televizijskimi sprejemniki srednjega cenovnega razreda.
Kot da nezaželena pošta (spam), virusi in črvi niso dovolj, nam je svet interneta postregel še z eno nadlogo, ki je precej hujša, kot se povprečnemu uporabniku zdi na prvi pogled. Programi, ki brez naše vednosti in nadzora stikajo po podatkih v našem sistemu, jih zbirajo in dostavljajo tistemu, ki ga ti podatki zanimajo, so zelo nadležni.
Diski povsem povprečnega računalnika dandanes hranijo na stotisoče datotek. Pri še tako vestni organizaciji map postane zato iskanje določenega dokumenta, programa, slike ali pesmi vse prej kot enostavno opravilo. Težave rešujejo namizni iskalniki, ki so v zadnjem času postali vroče žemljice na računalniškem trgu.
Proti koncu 90. so pri Xari na trg poslali program za vektorsko risanje, imenovan "Xara Studio". Za tiste čase je bil presenetljivo inovativen in predvsem hiter, a še preden mu je na trgu uspelo nabrati zveste uporabnike, ga je že... mlask ... kupil veliki Corel in ga začel tržiti pod svojo znamko.
Paint Shop Pro je med ljubitelji računalniških slik in fotografije dobro znan. Opazen je postal še v časih, ko je bil eden izmed najuporabnejših preizkusnih programov, meril pa je predvsem na uporabnike, ki so se jim zdeli programi, kot je Adobe Photoshop, predragi in preveč zapleteni. Od teh začetkov je minilo že precej časa in Paint Shop je v marsičem izgubil svoj prvotni šarm in preprostost. Avtorji so z leti vanj vgrajevali vse več dodatnih funkcij in s tem večali vsestranskost, žal pa tudi zapletenost rabe.
Živimo v časih, ko je dostop do interneta hitrejši in cenejši kot kdaj prej. Nič novega, boste rekli, saj se v računalništvu prav vse odvija tako. Pa vendar, v zadnjih mesecih se je na področju priklopa v internet dogajalo marsikaj - in še več se bo. Širokopasovni internet je po novem mogoč na analognih povezavah, Telekom je dovolil razvezo lokalne zanke, cene se nižajo ... Vse to in še več smo obdelali v tokratnem pregledu ponudnikov širokopasovnega dostopa v internet.
40 odstotkov vsega Microsoftovega zaslužka prinaša zbirka pisarniških programov Office. Kljub temu da so na voljo alternative, Microsoft že lep čas ni občutil kakega omembe vrednega izpada dobička. Ali ga bo morda v prihodnje, je precej odvisno od uspeha druge izdaje OpenOffice.org, ki pravkar prihaja med uporabnike. Preizkusili smo skoraj dokončno različico RC.
Programi za izvedbo navideznih računalnikov so domala nepogrešljivi za tiste, ki veliko programirajo in preizkušajo programsko opremo, ali morajo poganjati programe v drugih, po možnosti starejših operacijskih sistemih od tistega, ki ga uporabljajo za programiranje.
Koliko dokumentov se nam je nabralo v letih uporabe računalnika? Besedila vseh vrst, elektronska pošta, razna navodila v zapisu PDF. Težko si je zapomniti vse mape, v katere smo kdaj shranjevali podatke. Na pomoč lahko priskoči programski paket Sleuthhound!, ki je na voljo v nekaj različicah. Preizkusili smo najzmogljivejšo: Pro Power Pack.
Nič ni bolj neprijeto, kot če na disk posnamemo video in ugotovimo, da posnetek na sredini ne deluje več. Do napak lahko pride že pri kodiranju videa (napake v kodeku), ali pa na nosilcu. Včasih se sesuje disk, še bolj pogosta "okvara" pa je napaka na plošči CD, na katero smo pred meseci posneli film. Datoteke z videom so namreč ponavadi precej dolge, zato je večja verjetnost, da pride do napake. Seveda je vse odvisno od zapisa, v katerem smo posneli film, in kodeka (načina kodiranja oziroma stiskanja). Nekatere datoteke so bolj občutljive od drugih. Na splošno velja, da so tisti zapisi, ki jih lahko predvajamo, že med samim shranjevanjem (način "streaming") bolj "odporni" za napake, saj lahko delujejo tudi brez zadnjega dela datoteke.
Pri pretvorbi papirnatih dokumentov v elektronska besedila (in ne zgolj v digitalno prebrane slike) v pisarnah lahko priskočijo na pomoč posebni programi za prebiranje besedil (OCR), ki iz slike s prepoznavanjem črk izluščijo besedilo. Celovito rešitev ponuja tudi OmniPage Pro 14 Office, ki je bogato opremljen z dodatnimi funkcijami.
Računalnikov v majhnih ohišjih je vse več, prav tako pa se stopnjuje tudi tekmovalnost izdelovalcev tovrstnih sistemov. Zato je na voljo čedalje več izdelkov, ki poleg majhnega ohišja ponujajo še kaj. MSIjevi računalniki bodo manj zahtevnim kupcem nadomestili tudi glasbeni stolp.
Canvas sodi med tiste grafične izdelke, ki na enem mestu poskrbijo za številna opravila, za katera sicer potrebujemo več različnih programov. Čeprav ni vodilni na nobenem od posameznih področij grafičnega oblikovanja, deluje celota prepričljivo in je cenejša od tekmecev.
SoloNote P1557 se po zunanjosti ne razlikuje od modela C1555, ki smo ga preizkusili prejšnji mesec, v notranjosti pa skriva zmogljivejšo zasnovo. Prenosnik je opremljen s procesorjem Pentium M s taktom 1,5 GHz, 512 MB pomnilnikom in kar 60-gigabajtnim diskom. 15-palčni zaslon ima ločljivost 1400 × 1050 pik, za prikaz slike pa skrbi grafični procesor ATI Mobility Radeon 9600 s 64 MB namenskim pomnilnikom.
Prenosnik Prestigio Nobile 151c smo preizkusili že pred nekaj meseci, a je doživel osvežitev, zato smo ga še enkrat podvrgli preizkusom. Zmogljivejši je procesor - Pentium M s taktom 1,5 GHz (prej 1,4 GHz) -, zmogljivejši pa je tudi brezžični omrežni vmesnik, ki sedaj omogoča povezovanje v omrežja 802.11g. Pri meritvah se prenosnik zato obnese bolje: v merilnem programu doseže rezultat 48,8. Kljub zmogljivejši zasnovi pa je pohvalno, da se prav nič ne poslabša trajanje delovanja z enim napajanjem. Nobile 151c bo torej na terenu deloval skoraj štiri ure in pol. Poleg nadgradnje nekaterih sestavnih delov so pri prodajalcu nekoliko znižali ceno, tako da ima sedaj še boljše razmerje med opremljenostjo in ceno.
Ponudba cenejših barvnih tiskalnikov na trgu je vse večja, počasi je opaziti tudi odmikanje od starih, bobenskih tiskalnikov, ki so barve nanašali v štirih prehodih. Tudi cenovno ugodni model Nashuatec P7116dn sodi v ta razred - ponaša se z enoprehodnim tiskanjem s hitrostjo 16 strani na minuto oz. 20, če tiskamo črno-belo.
Vrsta IBMovih prenosnikov X po številčnih oznakah kar hitro napreduje. Zdi se, da smo imeli še ravnokar v rokah X20, pa si že ogledujemo najnovejšega člana te družine z oznako X40. Predhodnik X31 je (bil) prvi IBMov X s procesorjem Pentium-M, kar se mu je zelo poznalo pri vzdržljivosti akumulatorja - septembra lani smo namerili čez 4 ure delovanja.
IBMovi prenosniki, ki imajo v oznaki modela črko p, so namenjeni uporabnikom, ki zahtevajo vrhunske grafične zmogljivosti - to velja tudi za ThinkPad R50p. Gre za prenosnik, zgrajen na osnovi modela R50, vendar s precej zmogljivejšimi sestavnimi deli. Podobno kot HPjev nw8000 je tudi ta namenjen inženirjem, ki pri delu potrebujejo računalnik, preverjen za rabo z nekaterimi programskimi paketi za računalniško podprto projektiranje (CAD/CAM).
Na trgu najcenejših digitalnih fotoaparatov največkrat najdemo izdelke brezimnih izdelovalcev z Daljnega vzhoda. Taki aparati so zaradi slabe kakovosti sestavnih delov uporabni le za najmanj zahtevno fotografijo. Zato je Photosmart 435 podjetja HP, ki digitalne fotoaparate sicer izdeluje že vrsto let, manjše presenečenje.
Ročni računalniki in pametni telefoni sicer omogočajo hiter dostop do interneta, a majhen zaslon jim ne omogoča prikazati celotnih spletnih strani. Zato se zdi, da splet kar nekako "noče" biti dosegljiv uporabnikom na kakršnihkoli napravah, razen z osebnim ali prenosnim računalnikom - kljub pobožnim željam mobilnih operaterjev.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
