Objavljeno: 24.12.2005 03:37 | Avtor: Matic Zupančič | Monitor December 2005

Za lažji nadzor strežnikov

"Razdelilnike" KVM (keyboard, video, mouse) gotovo pozna vsak upravitelj, ki nadzoruje več kot en ali dva strežnika. Zamisel je preprosta - zakaj bi imel vsak svojo tipkovnico, monitor in miško, če pa strežniki čisto lepo delujejo tudi brez njih in vso to navlako potrebujemo le za krajevni nadzor. Strežnike torej priklopimo na razdelilnik KVM, tega pa na en sam komplet monitorja/tipkovnice/miške.

KVM je ponavadi bolj ali manj neumna naprava, vendar so na voljo tudi napredne različice. Že leta 2002 smo pisali o eni prvih - Avocentovem KVM, ki je omogočal dostop na daljavo prek omrežja IP (beri, tudi interneta). Omogočal je torej, da smo se od koderkoli priklopili na računalnik in ga upravljali tako, kot če bi sedeli za njim. Tudi ko operacijski sistem še ni bil zagnan, tudi v BIOSu.

Avocent take izdelke še vedno prodaja, vendar so namenjeni zahtevnejšim uporabnikom, ki se jim cena ne zdi bistvena. Level One je podjetje druge vrste, prav tako njihov osnovni Level One KVM-9000 extender, ki smo ga preizkusili.

Gre za majhno škatlico, ki ima z obeh strani priključke za tipkovnico, miško, VGA, USB in LAN. Stikalo lahko uporabimo na dva načina. Nanj vežemo zgolj en strežnik ali pa ga priključimo na stikalo KVM, ki ga že sicer uporabljamo v podjetju, in tako dobimo nadzor na daljavo nad množico strežnikov, ki so priključeni nanj. Seveda je zaradi uporabe protokola IP v obeh primerih mogoč dostop s poljubne lokacije, ki ima dostop do omrežja oz. interneta. Seveda, če smo poskrbeli tudi za potrebne nastavitve požarnih zidov.

V paketu kabli za povezovanje (tri v enem: VGA, miška, tipkovnica) niso priloženi, vendar jih lahko dokupimo posebej. V dolžini, ki se našemu strežniškemu centru najbolj podajo.

Po strojni namestitvi (največ nekaj minut, če imamo vse potrebno pri roki) nam preostane še konfiguriranje naprave, da deluje v našem omrežju. Na voljo imamo poseben program, s katerim imamo dostop do stikala in upravljamo strežnike. Če program v računalniku ni nameščen, lahko uporabimo spletni vmesnik, ki za prikaz oddaljenega namizja strežnika uporablja javanski program; v Level One priporočajo, da imamo v računalniku nameščeno Sunovo različico JVM 1.4.

Nadzorni program in spletni vmesnik nam omogočata preprosto krmiljenje naprave in oddaljenega strežnika. Med zanimivejšimi in uporabnejšimi je možnost, da v KVM naložimo "virtualno disketo" oz. sliko (image) diskete in jo nato uporabimo na oddaljenem namizju strežnika; velikost take slike diskete je omejena na 1,44 MB. Zelo podobno, s sliko, ki jo nekje v omrežju damo v skupno rabo, lahko uporabimo tudi navidezni CD pogon. Skratka, na enem mestu imamo lahko zbrano vso potrebno programsko opremo, ki jo potrebujemo za hitro vzdrževanje strežnikov.

Konzola, kjer vidimo oddaljeno namizje, je pravzaprav popolna preusmeritev tipkovnice, miške in zaslona. Če smo KVM-9000 vezali na obstoječe stikalo KVM, lahko trenutno dejaven strežnik upravljamo s povsem istimi kombinacijami tipk, kot smo jih bili vajeni doslej. Prepoznavanje ločljivosti je samodejno, dokler imamo namizja strežnikov nastavljena v varnih okvirih standardov VESA. Vgrajen je tudi mehanizem za pametno sinhronizacijo kazalca miške, da ne prihaja do nepotrebnih razhajanj med potjo kazalca na naši in strežniški strani.

Glede na to, da gre pri vsej stvari za digitalizacijo analognih video signalov, ne smemo pričakovati, da bosta kakovost slike in hitrost povsem enakovredni delu s terminalskim dostopom, ki je vgrajen v okensko okolje (Remote Desktop) - zakasnitve so daljše, a niso moteče. Malce slabšo sliko, kot smo je vajeni pri terminalskem dostopu, navsezadnje odtehtajo druge, precej pomembnejše lastnosti preklopnika.