Brezžična omrežja WiFi so danes vsepovsod, a se kljub temu redno ubadamo z vprašanjem, kako bi bilo kar najlaže pokriti večji prostor ali pa omrežje spraviti dlje, kot je običajno. Rešitev je veliko, tokrat smo si ogledali eno izmed najenostavnejših.
Apple TV ni dolgo pričakovana magična televizija, ki jo čakamo od pamtiveka. Je nišni izdelek, ki povsem običajnemu televizorju doda pamet. Z nekaj znanja in predvajalnikom Apple TV lahko starček, ki so mu dnevi v dnevni sobi šteti, spet postane družinski prijatelj številka ena.
Čeprav smo na prejšnjih straneh jasno razložili, kako je mogoče s sistemom Windows XP vztrajati še leto ali tri, pa vendarle menimo, da je tudi za uporabnike dobrodošlo, če presedlajo na katero izmed sodobnejših različic okenskega operacijskega sistema ali celo v svet linuxnih distribucij. V nadaljevanju smo si ogledali nekaj scenarijev, kako presedlati na novejši sistem in izboljšati svojo uporabniško izkušnjo.
Microsoft je aprila opustil uradno podporo operacijskemu sistemu Windows XP, ki je sicer luč sveta ugledal že daljnega leta 2001. Kljub spoštljivi starosti pa omenjeni sistem še vedno uporablja slaba tretjina vseh računalnikov v gospodinjstvih, presenetljivo visok je njegov delež tudi v poslovnih okoljih. V nadaljevanju si bomo ogledali, kako svojemu zaupanja vrednemu računalniku z Windows XP vdihniti še kakšno leto življenja.
Telefonske aplikacije, ki so našim preizkuševalcem ta mesec najbolj ostale v spominu.
Ob padcu se zaslon ali prikazovalnik prenosne ali mobilne naprave pogosto poškoduje tako, da ni več uporaben. Po nekaj letih intenzivne rabe je akumulatorska baterija docela iztrošena in ne omogoča dela brez napajanja iz električnega omrežja. Zanimalo nas je, ali lahko tudi osebne pripomočke in prenosne naprave sami odpremo in popravimo.
Časi, ko smo s telefonom le telefonirali in občasno spisali kakšno krajše sporočilce, so že zdavnaj mimo. Nedolgo tega smo si ogledali, kaj storiti z ostarelim pametnim telefonom, tokrat pa jemljemo pod drobnogled še druge alternativne načine (iz)rabe naših žepnih spremljevalcev.
Googlova pisarna ni nadomestek za vsesplošno priljubljeni Microsoftov pisarniški paket Office. Tega se zavedamo vsi, ki z njo živimo iz dneva v dan. Ima določene prednosti, povezanost z oblakom, a ji do odličnosti manjka še marsikaj. Spletni velikan skuša vrzel zapolniti z dodatki.
Naprednejši uporabniki Googlovih mobilnih zemljevidov vedo, da je »nekoč« že bila možna odlična povezava Zemljevidov na namizju s tistimi, ki jih nosimo v žepu, na androidnem telefonu. Nato je izginila. No, v zadnjem času se je spet vrnila, nekako.
Osmega aprila je preminil daleč najboljši okenski operacijski sistem v zgodovini, Windows XP. Oče Microsoft od tega dne naprej za uspešnega sina noče več slišati. Kaj njegova odločitev pomeni za zveste uporabnike, ki se mu ne mislijo odreči, bomo preverili v naslednjih nekaj vrsticah.
Apple je s tablico iPad spočel revolucijo, o kateri smo že veliko pisali. Ko so ga posnemovalci začeli dohajati, se je posnemanja lotil tudi sam in spočel Mini, manjšo različico najbolj priljubljene tablice na svetu. Letos, kot vse kaže, bodo mojstri iz Cupertina znova začrtali nadaljnji razvoj mobilnega računalništva. Zaokrožile so namreč govorice o tablici iPad Pro. Ali se bo nadgradnja uporabniku izplačala, na podlagi skopih informacij ne moremo ocenjevati, vsekakor pa lahko z znanjem že danes iz katerega izmed obstoječih iPadov izvlečemo najbolje.
Uporabniki večino časa brezskrbno brskamo po spletu, odpravimo se, kamor želimo in kadar želimo, in to počnemo (skorajda) brezplačno. Tu in tam pa naletimo na navidezni zid, ki nam onemogoča doseči cilj ali pa od nas zahteva, da zanj uporabimo točno določeno pot. Tako se v spletu znajde vrsta manjših in večjih ovir, ki skazijo našo uporabniško izkušnjo. V tokratnih nasvetih si bomo zato ogledali, kako si povrnemo digitalno svobodo, ki nam jo morebiti omejujejo določene spletne strani, storitve ali aplikacije.
Telefonske aplikacije, ki so našim preizkuševalcem ta mesec najbolj ostale v spominu.
V šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja so nerodni prototipi robotov za domačo rabo nemalokrat vzbujali več strahu kot domišljije. Med nešteto zamislimi ni bilo niti ene zares uporabne in dovolj poceni, da bi si jo lahko privoščil vsakdo. Danes je spletna ponudba gotovih robotov ter delov zanje pestra; a to so še vedno igračke za otroke in »velike fante«.
Applovi računalniki živijo zavidanja dolgo življenje. Zaradi kakovostne izdelave in načeloma pazljivejših uporabnikov se dražji računalniki z logotipom ugriznjenega jabolka dobro držijo tudi v tretjem življenjskem obdobju. Na naslednjih nekaj straneh si bomo pobliže ogledali posebne prijeme, ki iz zgaranega Maca zopet naredijo računalnik, kot se šika.
Različne aplikacije in dodatki/razširitve spletnih brskalnikov, še posebno na mobilnih napravah, nas še pred namestitvijo sprašujejo, ali se strinjamo z dovoljenji, ki jih želijo od nas. Večina uporabnikov brez razmišljanja potrdi izbiro, ne da bi prebrala, s čim se pravzaprav strinja. Preverili smo, kakšna dovoljenja pravzaprav želijo od nas bolj razširjene aplikacije in kako jih pri tem »vohunskem« početju omejiti.
Telefonske aplikacije, ki so našim preizkuševalcem ta mesec najbolj ostale v spominu.
Američani v družabnih omrežjih vsi dajejo občutek, da gledajo Netflix, in glede na zadnje uporabniške številke je to najbrž res. Seveda je ta storitev regijsko omejena in v Sloveniji nedostopna. No, to je internet, nedostopnost je prilagodljiv pojem.
Verjetno ste že zasledili vsesplošno zgražanje nad tem, da današnji spletni velikani, kot so Google, Facebook in Amazon, vedo o nas več, kot bi si marsikdo želel? Pa ste vedeli, da Google za povrh tudi zelo dobro ve, kje se gibljemo? Če le imate telefon z Androidom in če ste bili pri začetni namestitvi nekoliko površni.
Zima je kakor nalašč za učenje. Učimo se tako mladi kot stari. Ne glede na to, ali sedimo v šolski klopi, poslušamo predavanje na fakulteti ali se trudimo osvojiti dodatno znanje za domačim računalnikom, za vse velja isto. Več znaš, več veljaš. Apple nam lahko na poti do znanja precej pomaga. Z njim delamo zapiske, beremo knjige ali celo ustvarimo lastni učbenik.
Ob zadnjih vremenskih nevšečnostih, ki so ohromile lep del prebivalstva dežele pod Alpami, smo se v Monitorju odločili tokratne nasvete pripraviti malce drugače. Zavedamo se, da lep del naših digitalnih pomočnikov brez električne energije ne deluje, a se bomo s hranjenjem in ustvarjanjem te ukvarjali kdaj drugič, smo pa zato preverili, kako lahko še vedno uživamo v različnih vsebinah in storitvah, tudi če se nam prekine internetna povezava.
Telefonske aplikacije, ki so našim preizkuševalcem ta mesec najbolj ostale v spominu.
O tablicah slišimo veliko najrazličnejših zgodb, precej se jih konča s srečnim koncem. Žal tablice pri osvajanju uporabniških src niso povsod enako uspešne. Že v prejšnji številki smo si ogledali, kako se obnesejo pri pisanju, tokrat pa si oglejmo, ali lahko (samo) z njimi shajajo domači fotografi.
Pametni telefoni se razvijajo s svetlobno hitrostjo. Vsako leto izdelovalci pošljejo na trg gardo novih modelov, zato starejši hitro postanejo odveč. Kupci se težko uprejo večjim zaslonom, hitrejšim procesorjem in bogatejšemu naboru zmožnosti. Ker dveh telefonov večina ne potrebuje, odvečnega hitro prodajo, oddajo ali zavržejo. Da tretje življenjsko obdobje za še vedno mlade mobilne naprave z operacijskim sistemom Android ne bi bilo tako stresno, jih prelevimo v igračo, daljinec, varuško in še kaj. Kako, vam bomo nemudoma pokazali.
Razvijalci izdelujejo programske knjižnice predvsem zato, da si olajšajo izvajanje nekaterih opravil, ki sicer od programerja terjajo veliko dodatnega dela. Programske knjižnice združujejo funkcionalnosti, ki jih uporabimo večkrat in si tako poenostavimo implementacijo določenih funkcionalnosti. Kot za vsak programski jezik je tudi za JavaScript na voljo precej knjižnic, ki so se skozi čas uveljavile in nekatere razvile celo tako zelo, da si včasih razvoj spletnih aplikacij brez njih le še težko predstavljamo. Med najbolj priljubljene javascriptne knjižnice sodi knjižnica jQuery, seveda pa je še kar nekaj drugih, ki jih spletni programerji le stežka pogrešamo pri razvoju svojih aplikacij. Nekaj takih knjižnic bomo predstavili v današnjem članku, z njihovo pomočjo pa bomo izdelali tudi preprosto igro.
Božiček je bil letos kljub krizi darežljiv. Mnogi izmed nas smo dobili novega Maca. Nekateri srečneži so bili obdarjeni z enim od sapo jemajočih prenosnikov Macbook, drugi so si privoščili najnovejšega profesionalca Mac Pro, spet tretji pa smo pod jelko našli komplet v obliki računalnika iMac. Ne glede na obliko in vrednost dobljene jabolčne škatle imamo vsi nekaj skupnega – ponovoletna opravila.
Ste med prazničnimi darili dobili tudi nov tablični računalnik? Nič hudega, tudi za staro (in novo) tablico se najde vrsta uporabnih nalog. Veseli je bodo tako otroci kot sodelavci in stari starši ali pa ji lahko novo življenje vdihnete kar na delovnem mestu ali v domačem okolju.
Telefonske aplikacije, ki so našim preizkuševalcem ta mesec najbolj ostale v spominu.
Doslej smo se posvečali razvoju iger za okolje Android. V dveh razsežnostih smo izdelali igro Space Invaders (Monitor, marec–september 2012), nato smo se posvetili razvoju grafično bolj dovršene različice igre Asteroids (Monitor, februar–november 2013). Igri smo dodali tretjo dimenzijo in bolj dovršen prikaz. S tokratnim vodnikom ne bomo spremenili le teme igre, temveč tudi tehnologijo. Ta članek je uvod v razvoj programske opreme v okolju HTML5. Ker so nam igre še vedno blizu, se bomo tudi tokrat usmerili v spoznavanje okolja ob pomoči programiranja krajših iger. Tokrat bomo z osnovnimi gradniki sestavili igro križcev in krogcev, končni cilj tokratnega vodnika v svet programiranja pa bo arkadna igra v slogu dobro znanih iger Super Mario.
Tablice so revolucija. Ob slabših prodajnih rezultatih računalniške industrije nas njeni akterji na vsakem koraku skušajo prepričati, da so majhne prenosne škatle (praviloma) brez tipkovnice naslednja velika stvar, ki bo popolnoma spremenila način dela z računalniki. Če jim pri večini uporabnikov revolucija zares uspeva, pa ostaja eno področje, kjer se zdi, da mobilne naprave nikoli ne bodo pravi nadomestek za dosedanje elektronske ljubljenčke. Pisanje besedila nanje je muka. To (še vedno) drži?
Arhiv
Po avtorjih
