Linuxna pisarna

Objavljeno: 23.12.2014 | Avtor: Arnold Marko | Kategorija: Nasveti | Revija: Januar 2015 | Teme: linux

V svetu pisarniških paketov že celo večnost kraljuje Microsoft s svojim paketom Office. Paket je kajpada plačljiv, različice za Linux sploh ni. So pa seveda alternative.

Ker je MS Office tako rekoč standard med pisarniškimi programi, je prehod na kakršnokoli alternativo ponavadi povezan s tem, kako podoben je drug paket Microsoftovemu izdelku, predvsem pa, kako združljiv je, saj večina dokumentov potuje naokoli v Microsoftovih formatih. Nedoslednosti pri odpiranju in rabi teh dokumentov so tudi največji izgovor za neuporabo brezplačnih rešitev, ki jih, ne nazadnje, ne ponuja zgolj Linux, temveč so na voljo tudi za preostala dva največja operacijska sistema. A prav to, da Linux že v osnovi deluje zgolj z drugimi pisarniškimi rešitvami, je pogosto razlog, da se ne znajde kar tako v pisarnah, pa čeprav bi bilo to v času vsesplošnega varčevanja edino logično.

Očitki o nezdružljivosti so sicer deloma na mestu. Pričakovano, saj na svetu ni programske opreme različnih znamk, ki ne bi povzročala vsaj delnih težav. Po drugi strani pa je združljivost v resnici na tako visoki ravni, da so, vsaj če uporabnik res ne dela z zelo kompleksnimi dokumenti, ti očitki večinoma privlečeni za lase. Največkrat se to namreč primeri ob rabi kompleksnih formul, tega pa velika večina uporabnikov v resnici sploh nikoli ne uporablja. Tako se največ očitkov nanaša na spremenjen videz dokumentov. Ker gre za očitek, ki je najpogosteje vezan na uporabljeno tipografijo, je v svojem bistvu težava, ki se ne pojavlja zgolj pri prenašanju med različnimi pisarniškimi paketi, temveč tudi ob odpiranju dokumentov na drugem računalniku, ki nemara nima nameščenih enakih tipografij. Če pa gre za drug operacijski sistem, je normalno, da se celo iste tipografije interpretirajo malo drugače. Uporabniki Windows in MacOS vedo, o čem govorimo, saj tudi na teh pogosto prihaja do nedoslednosti, pa čeprav bi uporabljali paket istega izdelovalca. Pravzaprav se zdi, da je večina izgovorov bolj posledica navajenosti in miselne lenobe, da bi se morali kaj novega naučiti. Človeška narava pač zna biti takšna, a to ne pomeni, da številni paketi, ki so na voljo, niso dovolj dobri za praktično vsako rabo, in prav Linux jih ponuja kar nekaj.

Osnova vsakega normalnega pisarniškega paketa so vsaj trije moduli – urejevalnik besedil, urejevalnik preglednic in urejevalnik predstavitev. Seveda nič ne škodi, če ponuja tudi več, resda pa navaden uporabnik le redko potrebuje več funkcionalnosti, kot jih ponujajo ti trije moduli. V Linuxu je sicer na voljo tudi nekaj rešitev, ki niso del pisarniškega paketa. Med bolj znanimi je, denimo, AbiWord, ki je priljubljen predvsem v lahkih distribucijah Linuxa, primernih za šibkejše računalnike. Mednje sodita tudi urejevalnik preglednic Gnumeric in program za izdelavo predstavitev Pyntor. Tako si lahko uporabnik naredi tudi svoj paket lahkih pisarniških programov, res pa nobena od teh rešitev ni ravno vrhunsko združljiva z najbolj razširjenimi paketi po svetu. Tako je prenosljivost datotek precej omejena, v AbiWordu, denimo, ne deluje dobro niti funkcija za kopiranje v drug urejevalnik, saj na distribuciji Mint ne naredi nič. Tako te rešitve ostajajo bolj v ljubiteljski domeni, resnejši uporabniki pa bodo pač morali poseči po močnejšem orodju. Zanimivo, da je te najti tudi zunaj Linuxovih repozitorijev, v katerih ponavadi najdemo le Libre Office in Calligro. Razlog je ponavadi v avtorskih pravicah oziroma uporabniški licenci. To seveda pomeni, da je nameščanje in posodabljanje teh paketov težje, oziroma je podobno tistemu v okolju Windows, to pa v razvajenosti Linuxovega pristopa do posodabljanja lahko precej moti. A če odštejemo to pomanjkljivost, je na voljo kar nekaj alternativ, ki so prav lahko zanimiv nadomestek tako za Microsoft Office kot tudi za Libre.

Nadomestki LibreOffice

Kot, denimo, Kingsoftov pisarniški paket WPS Office, ki prihaja izpod prstov kitajskih programerjev in je nekakšen mali klon Microsoftovega paketa Office. Predvsem na to spominja trak z ikonami, ki so sestavni del zadnjih različic Microsoftovega izdelka in jih nemara kdo ne more pogrešiti (pa čeprav so bili ob predstavitvi deležni vsesplošnega zgražanja). Poleg mobilne androidne in Ios različice je na voljo še različica za Windows, pa tudi za Linux. Za slednjega razvoj poteka nekoliko drugače, saj zanj deloma skrbi odprtokodna skupnost, deloma pa razvojna skupina Kingsofta, oznake različic pa se tudi razlikujejo. WPS Office je tako na voljo v različici Alpha16, kar označuje, da gre še vedno za razvojno različico, a je dejstvo, da paket sploh ne premore drugih (beta ali stabilnih) različic, pa čeprav bi te v svoji funkcionalnosti lahko imele tudi obetavnejšo oznako. Linux za razliko od Windows tudi ne pozna plačljive različice izdelka, tako da je vse zapakirano že v brezplačni različici. WPS Office sicer ni zgolj klon, temveč ima tudi nekaj lastnih uporabnih funkcij. Denimo zelo priročen urejevalnik paragrafov, ki omogoča hitro urejanje odstavkov  (robov, slogov ipd.), hitro preklapljanje med temami, pa tudi številne uporabne predloge za različna opravila. Omenimo še, da je skoraj absurdno, da Kingsoft Office sicer ima dobro podporo Microsoftovim datotekam, a praktično ne podpira odprtih standardov. Datoteke, ki izhajajo iz standarda OpenOffice, tako sploh niso podprte, pa čeprav jih zdaj podpira celo Microsoft. Prav tako smo omejeni pri zapisovanju, saj so podprti le standardi do Microsoft Officea 2003, datotek XML (xlsx, docx …) kasnejših različic pa zna le brati, ne pa tudi zapisati.

Prava kurioziteta med linuxnimi programi pa je SoftMaker Office. Gre namreč za pravi plačljivi program, ki ima tudi preizkusno 30-dnevno različico, kar je za uporabnike odprtokodnega operacijskega sistema pravo čudo. Pravi komercialni izdelek, torej. Pa je tudi kaj vreden? Seveda smo preizkusili zgolj brezplačno preizkusno različico, katere največja pomanjkljivost je prav gotovo nezmožnost zapisovanja Microsoftovih formatov. Ta možnost je tako na voljo le v plačljivi različici programa. Vmesnik je preveden v 15 jezikov, a med njimi ni našega. Je pa ta na seznamu slovarjev za preverjanje besedil, saj FreeOffice podpira odprtokodne slovarje Hunspell. Kako priročno za plačljiv izdelek! A za plačljiv program bi pričakovali kaj več kot zgolj kopijo starejših različic Microsoftovih izdelkov, ki je za povrh v Linuxu celo videti kot kak program za Windows. Še posebej moteče pa je to, da je celo datotečna struktura ob odpiranju ali shranjevanju enaka kot v okolju Windows, kar je v Linuxu zelo moteče, saj je ta povsem drugačna. Plačljivost torej v tem primeru ne prinese nič.

Povsem drugačen je Calligra, za katerega skrbi skupnost, ki skrbi za razvoj grafičnega okolja KDE. Gre za skupnost, ki daje veliko tako na videz kot tudi na uporabnost, tako da Calligro odlikuje dobro oblikovanje in dobra funkcionalnost, ki je konkurenčna. Je pa vmesnik poseben in ne skuša posnemati “zlatega standarda”, temveč omogoča, da do funkcij dostopamo pregledno in hitro ter jih večinoma tudi vidimo na zaslonu. Vmesnik je sicer tudi zelo prilagodljiv, saj lahko brez večjih težav vse prestavimo, večamo ali pač drugače uredimo po svojih željah. Paket obsega vse tri pričakovane module, poleg tega pa še modul za oblikovanje diagramov, program za urejanje zbirk podatkov, pa modul za načrtovanje opravil, risarski program in celo program za oblikovanje zamisli. Zajeten nabor funkcij. A ima tudi  pomanjkljivosti, pri Calligri je to, da nima dobre podpore drugih pisarniških formatov. Predvsem tu seveda spet mislimo na Microsoft Office, saj je celo branje novejših datotek dokaj okrnjeno in se zahtevnejši dokumenti ne preberejo pravilno. Predvsem to velja za preglednice, nekoliko manj za besedila. Na drugi strani pa paket sploh ne ponuja nobene druge možnosti zapisovanja kot v formatih iz nabora Open Documents. No, na voljo je še PDF, a pri preglednicah to ne koristi kaj prida. Tako lahko rečemo, da ima paket še veliko prostora za razvoj in če bo njegova skupnost pri tem uspešna, se lahko nadeja svetle prihodnosti, vsaj pri ljubiteljih KDE Linuxa.

Najboljši je znan

A če rečemo bobu bob in v Linuxu pokažemo na zmagovalca, je odgovor kajpada jasen. Libre Office in Open Office sta nasploh najbolj znana pisarniška odprtokodna paketa, tudi zato sta nekako najpopolnejša in najrazvitejša, saj sta na voljo že vrsto let. Včasih je sicer šlo za isti paket, a se je pred leti večji del skupnosti ločil od prvotnega projekta in združil pod okriljem združenja Document Foundation, ker je Oracle hitel imeti prevelik nadzor nad razvojem OpenOfficea. Ker ima LibreOffice precej večjo razvojno skupino, je nekako logično, da je kar nekoliko bolj razvit kot na primer OpenOffice. Ta sicer še vedno dobiva nadgradnje in nove funkcije, a v resnici bistveno počasneje kot konkurent, tako da gre v bistvu bolj za nekakšno užaljenost Oracla, ki mu je projekt pred leti spolzel iz rok. Libre Office sestavljajo moduli za pisanje, preglednice, prezentacije, vektorsko risanje, zbirke podatkov in urejevalnik matematičnih funkcij. Libre Office ponuja največjo združljivost z Microsoftovim paketom Office, a to ne pomeni stoodstotne prenosljivosti vsega. A resnici na ljubo to ne gre niti v drugo smer, saj Libre pozna kar nekaj zadev, ki so mu lastne. Tako Write, denimo, v primerjavi z Wordom podpira bistveno več grafičnih formatov, ima bistveno boljšo podporo  različnim funkcijam v datotekah PDF (aktivne dele za nadaljnje urejanje, vodne žige …), boljši nabor matematičnih funkcij in tako naprej. Poleg tega je Libre odprt v svet, saj omogoča izdelavo raznih razširitev, ki še povečajo funkcionalnost paketa.

Tako v bistvu ni večjega dvoma o tem, kateri paket je v Linuxu najbolj dovršen. Res pa je Libre postal z leti obsežen paket, ki zahteva tudi dokaj zmogljiv računalnik. A tega ne nazadnje zahteva tudi konkurenčna ponudba, razen na začetku omenjenih posamičnih paketov, ki pa so funkcionalno toliko okrnjeni, da se z njimi skorajda ne splača ukvarjati. Zato lahko rečemo, da se v Linuxu skorajda ne splača truditi z nekim iskanjem alternativ, izjema je morda Calligra, ki prinaša svež veter s svojim vmesnikom, a je danes še toliko omejen, da je primeren le za tiste, ki ne potrebujejo široke združljivosti z drugimi pisarniškimi programi. Vse drugo je eksotika.

WPS Office

WPS Office posnema tudi trak iz MS Officea

WPS Office posnema tudi trak iz MS Officea

Vrsta: Pisarniški paket.

Moduli: Urejevalniki besedil, preglednic in predstavitev.

Cena: Brezplačen.

Splet: wps-community.org

Najmanjše zahteve: Linux z grafičnim vmesnikom.

✓    Na voljo za mobilne in namizne platforme, najbolje posnema MS Office.

✗    Na Linuxu še vedno razvojna različica, ne podpira odprtih standardov in novejših formatov MS.

Calligra

Calligra obeta, a razočara s podporo drugim formatom

Calligra obeta, a razočara s podporo drugim formatom

Vrsta: Pisarniški paket.

Moduli: Urejevalniki besedil, preglednic, predstavitev in zbirk podatkov, risarski program, planer opravil, oblikovalnik idej.

Cena: Brezplačen.

Splet: calligra.org

Najmanjše zahteve: Linux s KDE.

✓    Dober vmesnik s preglednimi rešitvami, veliko dodatnih modulov.

✗    Potrebuje KDE, omejena združljivost z drugimi paketi.

Softmaker Office

Dologčasno dober je LibreOffice

Dologčasno dober je LibreOffice

Vrsta: Pisarniški paket.

Moduli: Urejevalniki besedil, preglednic in predstavitev.

Cena: 70 dolarjev (120 za različico Pro).

Splet: softmaker.com

Najmanjše zahteve: Linux z grafičnim vmesnikom.

✓    Na voljo za Android in namizne platforme.

✗    Plačljiv, grafični vmesnik ni standarden, težave s pravilnim prikazom datotek.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki