Povežimo ju!

Objavljeno: 25.11.2014 | Avtor: Boris Šavc | Kategorija: Nasveti | Revija: December 2014

Pametni telefoni in tablice so postali osrednje naprave, okoli katerih se vrti vsakdan posameznika. Na njih je mnoštvo fotografij, video posnetkov in drugih zabavnih vsebin, ki jih uživamo povsod. Težava nastane, ko želimo to gradivo deliti z drugimi. Zbrani družbi ga najlaže ponudimo s pomočjo televizorja.

Mobilne naprave so dandanes velika večpredstavna središča, ki uporabnikom zagotavljajo še pred kratkim nepojmljive količine zabave na poti. Ne glede na to, ali držimo v rokah petpalčni telefon ali tablico formata A4, pa je gledanje video posnetkov z njiju neprimerno boljša izkušnja, če vsebino pretočimo v osrednji televizor v dnevni sobi. Zadeve se lahko lotimo na več načinov. HDMI je povezava, ki nam omogoča, da na večji zaslon priklopimo praktično katerokoli napravo. Ker zahteva žično navezanost, ni tako priročna kot brezžična povezanost. Človek bi pričakoval, da veljajo za brezžično pošiljanje zvoka in slike z mobilnih naprav določeni standardi, ki so z izdatno podporo na voljo povsod. Žal ni tako. Ko govorimo o zrcaljenju dogajanja na mobilnem zaslonu ali o uporabi telefona/tablice namesto daljinskega upravljalnika, ki nadzoruje drugo napravo, moramo razumeti, da je na trgu nemalo standardov, ki se še vedno srdito bojujejo za dokončno prevlado.

iOS

Airplay v navezi tablice (telefona) s predvajalnikom Apple TV med drugim omogoča napredno igranje iger, pri čemer ima prva naprava vlogo krmilnika, druga pa poskrbi, da se dogajanje prestavi na večji, s predvajalnikom povezan zaslon.

Airplay v navezi tablice (telefona) s predvajalnikom Apple TV med drugim omogoča napredno igranje iger, pri čemer ima prva naprava vlogo krmilnika, druga pa poskrbi, da se dogajanje prestavi na večji, s predvajalnikom povezan zaslon.

V Applovem svetu je najprimernejši način prenosa in slike z izbranega (jabolčnega) telefona ali tablice storitev Airplay. Zanjo potrebujemo predvsem ustrezno strojno opremo. Stari telefoni in tablice z AirPlayem ne (so)delujejo, v rokah moramo imeti vsaj iPad 2 ali iPhone 3GS, prav tako pa brezžičnega pošiljanja slike in zvoka ne podpira niti prva generacija predvajalnika Apple TV. Ker najboljšo sliko in zvok zagotavlja le najnovejši operacijski sistem iOS, morajo biti naprave v navezi posodobljene z zadnjo različico sistema.

Applov standard za brezžični prenos slike omogoča, da na televizorju s predvajalnikom Apple TV prikažemo sliko namizja domačega Maca, zaženemo video posnetek ali aplikacijo na telefonu iPhone in vsebino pošljemo po zraku na večji zaslon ali igramo igro s tablico iPad, medtem ko navzoči spremljajo dogajanje na povezanem zaslonu. AirPlay deluje na dva načina:  na večji zaslon lahko neposredno prezrcali celotno dogajanje z manjšega zaslona ali zgolj vsebino posamezne aplikacije. Slednje je pametneje, saj zna na primer med predvajanjem video posnetka na manjši napravi prikazati nadzorno ploščo oziroma krmila za predvajanje,  moteči elementi pa se na večjem zaslonu sploh ne prikažejo. AirPlay deluje brezhibno, a žal samo na Applovih napravah. Če imamo računalnik Mac, telefon iPhone, tablico iPad in predvajalnik iPad, bomo z AirPlayem več kot zadovoljni. Mešane družbe so žal druga zgodba. Na voljo so rešitve, ki posredujejo sliko s PCja ali telefona z Androidom Applovemu TV, a pri teh o brezhibnosti žal ni ne duha ne sluha.

Kljub naravnanosti na brezžični prenos ne moremo mimo nakupa namenskega adapterja. Tablico iPad lahko na primer povežemo s tridesetnožnim kablom ali povezavo Lightning, odvisno od letnika izdelave. Od uporabljenega kabla je odvisna končna kakovost predvajane slike, ki spada v kategorijo zrcaljenja vsega dogajanja na tablici. Brez kabla, uporabe vrat HDMI  ali standarda AirPlay sliko z Applovih mobilnih naprav prenesemo v pametni televizor tudi z uporabo aplikacij tujih avtorjev. Ena najbolj priljubljenih takih poti je aplikacija iMediaShare, ki tudi v brezplačni različici omogoča prikaz in predvajanje krajevno shranjenih slik in videoposnetkov.

Android

Program iMediaShare v brezplačni različici omogoča prikaz in predvajanje zgolj krajevno shranjenih slik in video posnetkov. Za napredne pretočne zmožnosti bomo morali seči v žep.

Program iMediaShare v brezplačni različici omogoča prikaz in predvajanje zgolj krajevno shranjenih slik in video posnetkov. Za napredne pretočne zmožnosti bomo morali seči v žep.

01. Prvi način brezžičnega prenosa slike in zvoka z mobilne naprave, ki jo poganja Googlov operacijski sistem Android, je Miracast. Standard brezžičnega prenosa je nastal kot odgovor na Applov AirPlay. Ker je od različice 4.2 del operacijskega sistema Android (in Windows 8.1), ga najdemo v številnih sodobnih napravah. Gre za povezovanje WiFi Direct, ki podobno kot bluetooth omogoča neposreden prenos zvoka in slike z ene naprave na drugo. Oddajniki so lahko tako pametni telefoni in tablice kot tudi prenosniki in računalniki, ki prek Miracasta pošiljajo vsebino sprejemnikom z ustrezno podporo.

V teoriji je Miracast mana z neba, v praksi precej manj. Težave nastanejo zaradi maloštevilnih naprav, ki Miracast podpirajo, tako kot je treba. Kup uradno potrjenih naprav preprosto ne deluje z ustreznimi, prav tako s certifikatom opremljenimi sprejemniki. Standard zaradi ohlapnih smernic vsak izdelovalec poimenuje drugače. LG mu pravi SmartShare, Samsung AllShare Cast, Sony in Panasonic zrcaljenje zaslona (angl. screen mirroring, display mirroring). Nerazumevanje potrošnikov je logično. Če na Samsungovem pametnem televizorju vidimo nalepko o podpori AllShare Cast, seveda težko doumemo, da gre za zrcaljenja Miracast sposobno napravo. Povečini mislimo, da je televizor združljiv zgolj s Samsungovimi napravami, to pa je ravno nasprotno od poslanstva uporabljenega standarda Miracast. Vsak izdelovalec ima na tržnici Google Play spremljajočo aplikacijo (npr. Samsung Link), ki povezovanje poenostavi, a ga omeji na naprave lastnega izvora.

Zadnji žebelj v krsti Miracasta je omejenost. Miracast ne deluje tako kot AirPlay, podpira zgolj zrcaljenje celotnega dogajanja na manjšem zaslonu, zato so moteči elementi ob predvajanju na večjem zaslonu neizogibni.

02. Neresnost z Miracastom je uprizoril tudi Google. Ob predstavitvi predvajalnika Chromecast so ga bila polna usta hvale in načrtov, kako bodo naprave z Miracastom zavzele dnevne sobe po  svetu, potem pa je ponudil predvajalnik, ki standarda sploh ne podpira! Spletni velikan je s Chromecastom držal obljubo o poceni predvajalniku v obliki ključa HDMI (40 evrov!), a se je izneveril protokolu. Namesto Miracasta uporablja Chromecast tako imenovani protokol DIAL (ang. Discover and Launch). Vse skupaj poteka tako, da na oddajniku (telefon, tablica, računalnik) zaženemo poljubno (beri: podprto) aplikacijo in ji zadamo nalogo, po kateri se izbranka poveže z organizatorko. Slednja nato sama poišče vsebino po internetu in jo zavrti na lastnem zaslonu, pri čemer začetna naprava predvajanje zgolj upravlja. Tako na izviren način poskrbimo, da Chromecast dobi samo vsebino in ne celotnega dogajanja na začetnem zaslonu. Če želimo na Chromecastu predvajati celotno namizje, moramo imeti ustrezno podprt telefon (ni jih prav veliko, med njimi so seveda dražje naprave), na osebnem računalniku pa uporabimo možnosti, ki omogočajo, da vanj pošljemo vsebino izbranega zavihka spletnega brskalnika Chrome.

Standard Miracast za zdaj še živi, zato ga uporabljajo tudi veliki sodelujoči na področju mobilne telefonije. Samsung mu je namenil celo tako imenovani hitri gumb (zrcaljenje zaslona - screen mirroring).

Standard Miracast za zdaj še živi, zato ga uporabljajo tudi veliki sodelujoči na področju mobilne telefonije. Samsung mu je namenil celo tako imenovani hitri gumb (zrcaljenje zaslona - screen mirroring).

03. Drug način brezžičnega povezovanja sta standarda DLNA in UPnP. Prvi uporablja drugega, a ne v celoti. Manjka samodejno posredovanje vrat na dežurnem usmerjevalniku, a to za potrebe našega pregleda ni pomembno. Bolj nas zanima, kako se vsebina pošlje večjemu zaslonu. Naprave z zmožnostjo prejema vsebin DLNA se na Androidu prikažejo ob izbiri vsebine in izbire Play To. DLNA v resnici ni brezžično posredovanje zvoka in slike, saj gre bolj za posredovanje vsebine z ene naprave na drugo. Ko izberemo zmožnost Play To, se povezana naprava sporazume s pobudnico in sama predvaja zahtevano vsebino. Tehnična podrobnost razkrije veliko hibo povezovalnega načina. Medtem ko DLNA veselo predvaja vsebino, shranjeno na krajevnem disku, kartici ali bliskovnem pomnilniku, ne zmore uporabljati oblačnih storitev, med katerimi so priljubljena spletišča YouTube, Voyo in Netflix, ki ga z določenimi prijemi uživamo tudi v Sloveniji.

Chromecast je predvajalnik z izvirnim načinom povezovanja, kjer je telefon (tablica, računalnik) le pobudnik in nadzornik, vsebina pa se neposredno pretaka na zaslon, povezan z Googlovim ključkom HDMI. Telefon lahko zato med predvajanjem tudi ugasnemo.

Chromecast je predvajalnik z izvirnim načinom povezovanja, kjer je telefon (tablica, računalnik) le pobudnik in nadzornik, vsebina pa se neposredno pretaka na zaslon, povezan z Googlovim ključkom HDMI. Telefon lahko zato med predvajanjem tudi ugasnemo.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki