Najbolj brano v letu 2018 #20/20 - Koliko energije porabijo naše naprave

Objavljeno: 29.9.2014 08:00 | Avtor: Marko Kovač | Kategorija: Nasveti | Revija: Julij-avgust 2014

V začetku februarja se je pretežen del Slovenije na precej grob način zavedel pomena elektrike. Žled je potrgal prenekateri električni kabel in dele države pahnil v temo, čeprav na srečo nismo bili priča razpadu celotnega energetskega sistema. Cene električne energije v Sloveniji so razmeroma ugodne, seveda če pozabimo na razne dajatve, ki nam jih hočeš-nočeš vsili država. Kljub temu za elektriko večinoma plačamo manj kot za naročnino na telefon ali kabelsko.

Verjetno se bodo cene energije, še posebej električne, v prihodnosti višale. To so sicer želje proizvajalcev, toda cene bo verjetno dvigoval tudi dolgo zaželeni izhod Evrope iz krize in vse dražja gradnja novih elektrarn ob staranju zdajšnjih. Zato je morda pravi čas, da preverimo, ali lahko k varčevanju kaj prispevamo tudi sami. Za to pa se je treba najprej sploh zavedati, koliko energije porabimo mi oziroma naše naprave. Poraba električne energije v slovenskih gospodinjstvih se veča za skoraj 2 % na leto. Velik delež prirastka po podatkih statistike povzročijo nove naprave, ki so se v zadnjih desetletjih znašle po domovih – poleg novih naprav bele tehnike tudi računalniki, telefoni, tablice in druga informacijska tehnologija.

EU energetska nalepka

Večanja rabe elektrike se je zavedla tudi EU in že pred leti, poleg oblike banan in kislih kumaric, uzakonila EU energetsko nalepko za pomembnejše električne naprave v gospodinjstvu. Nalepka ilustrativno kaže porabo energije in tudi materiala za hladilnike, pralne, sušilne in pomivalne stroje, pečice, grelce vode, klimatske naprave, svetila, televizorje, avtomobile ter pnevmatike in v zadnjem času celo hiše. Poraba je razdeljena na sedem razredov, poimenovanih od A do G, pri čemer je A energetsko najugodnejši razred. Izkušnje so pokazale, da so se energetske bilance naprav izboljšale od prve implementacije direktive iz leta 1992. Tako je bila leta 2010 izdana nova direktiva, ki je nekoliko zaostrila energetske razrede. Za razliko od standardov EURO NCAP za varnost avtomobilov, kjer se premikajo razredi (na primer, avto, ki je lani dosegel 3 zvezdice, je veliko varnejši od avta, ki je pred 15 leti dosegel pet zvezdic), temveč so jim dodali nove bolj zahtevne in odvzeli nekaj najpotratnejših, tako da je ostalo sedem razredov. Pri nekaterih izdelkih tako skala ni več med A in G, temveč med A+++ in D. Izdelovalci morajo sicer vsako napravo opremiti tudi z značilno letno porabo, a potrošnike vendarle hitro prepriča barvita lestvica, s katero mora biti opremljen vsak tak izdelek. Ta lestvica pa je nekoliko zavajajoča, saj so meje za prehod med razredi za vsako vrsto izdelka drugačne. Tako je za prehod v višji razred pri pralnih, sušilnih in pomivalnih strojih dovolj dobrih 10 % boljši izkoristek, pri hladilnikih in televizorjih pa lahko to nanese tudi 30 % in več. (Nekateri člani uredništva se nikakor ne morejo znebiti občutka, da gre v tem primeru za jasno mednarodno zaroto, saj v teh nogometno obarvanih dnevih pri moškemu delu prebivalstva najbolj delujejo prav televizorji in hladilniki. Le še namen zarote nam je prikrit, vsaj do naslednjega piva.)

Raziskave o porabi elektrike v gospodinjstvih kažejo, da jo za ogrevanje prostorov porabimo približno tretjino, za shranjevanje in pripravo hrane skoraj četrtino, za čiščenje pa namenimo nekje desetino in za razsvetljavo približno dvanajstino. Televizorji in računalniki skupaj porabijo tudi nekako desetino, slabo šestino pa druge naprave v gospodinjstvih.

Tak pregled podatkov je lahko navdih za iskanje možnosti prihrankov z uvedbo energetsko varčnejših naprav. V nadaljevanju smo si zato podrobneje ogledali in približno ocenili nekaj možnosti. Pred leti se je EU znebila navadnih žarnic večjih moči, saj so v svetlobo spreminjale le 10 % porabljene energije, drugo je šlo v toploto. Zato smo prvi hiter preračun ekonomske upravičenosti namenili žarnicam in sijalkam. Poleg običajne 60 W oziroma 800 lumenske žarnice smo vzeli še halogensko, ki je 10–20 % učinkovitejša, poleg nje pa še varčno sijalko in žarnico LED. Primerjali smo stroške po nekajletnem obdobju ob predpostavki, da vsaka deluje po 4 ure na dan. Seveda smo upoštevali tudi strošek nabave. Hiter pregled kaže, da marsikje primerjamo hruške z jabolki, zato je res poglobljena primerjava zelo težka. Največji problem sta cena in življenjska doba. Pri ceni so nihanja, še posebej pri žarnicah LED, tolikšna, da resno ogrožajo natančnost preračuna. Na drugi strani pa je napovedana življenjska doba žarnic LED do 25-krat daljša kot pri običajnih žarnicah. Kljub tem razlikam smo poskušali upoštevati relevantne vrednosti. Hiter izračun glede na predpostavke pokaže, da varčne sijalke povrnejo vložek že v dveh letih, žarnice LED pa v treh. Ker se cene predvsem žarnic LED še znižujejo, bo njihov gospodarski izkoristek sčasoma verjetno še nekoliko boljši.

Cena in davki

Cena električne energije je le majhen del stroška, ki ga ima porabnik z elektriko. Poleg cene same energije je treba prišteti še omrežnino, ki jo distributer zaračunava za pot elektrike do vas in je približno enaka ceni same energije. K temu je treba prišteti še različne prispevke in davke, ki tudi pomembno prispevajo k višini računa. O cenah izgradnje infrastrukture pa raje ne bi.

Pralni in sušilni stroji ter hladilniki

Nato smo primerjali še nekatere aparate – pralne in sušilne stroje. Na spletnih straneh nekaterih trgovin z belo tehniko smo izbrali najbolj prodajane izdelke v posameznih energetskih razredih. Popisali smo ceno in celoletno porabo energije (ta je po direktivi EU določena z 220 tipičnimi cikli), pri tem pa pazili, da so si vse naprave podobne (na primer, da operejo podobno količino perila), oziroma da sodijo približno v isti koš. Nato smo izračunali, koliko časa potrebujemo za povrnitev naložbe v varčnejši stroj.

V boljših novejših pralnih strojih najdemo varčnejše inverterske motorje, ki so bolj prilagodljivi kot starejši asinhronski. Zato naj bi bili taki stroji tudi učinkovitejši od slabših modelov. Zanimalo nas je, kako se ta učinkovitost pozna na ceni naprave.

Pri izračunu časa povrnitve naložbe smo upoštevali le porabo električne energije, ne pa porabo vode ali/in čistil, ki sta tudi lahko znatni. Kljub temu je izračunana doba povrnitve naložbe presenetljivo dolga, oziroma je treba najnovejše tehnologije še posebej plačati. Poglavitni razlog za majhne razlike v porabi med stroji pa je verjetno tudi v tem, da so sodobni stoji kljub vsemu zelo varčni v primerjavi z  aparati izpred dveh desetletjih, saj tudi cenejši spadajo v razred A+. Če upoštevamo, da po domovih še kje deluje kak stroj, ki spada v razred B ali še slabši, se doba povrnitve naložbe že počasi približa življenjski dobi stroja.

Podobno je s sušilnimi stroji, kjer so trenutna prebojna tehnologija toplotne črpalke, ki močno zmanjšujejo porabo. Podobno kot pri pralnih strojih smo jih razvrstili v razrede in jim izračunali povprečno ceno in porabo. Pri sušilnih strojih so razlike v ceni in porabi višje, zato se naložba tudi hitreje povrne, v nekaterih primerih že po dobrem desetletju.

Pri hladilnikih smo se osredotočili na enega bolj razširjenih tipov, ki je visok 175 cm in ima skupno prostornino dobrih 300 litrov. Tudi na zgledu hladilnikov vidimo, da so energetsko varčnejše naprave praviloma dražje, a v tem primeru se nam nakup energetsko varčnejše naprave povrne že po nekaj letih. Poseganje po najboljšem razredu pa je cenovno kljub vsemu nekoliko nespametno početje.

Podobno smo poskušali izračunati tudi za televizorje, a je v tem primeru tak pristop malce pomanjkljiv, saj cene naprav niso odvisne le od energetskega razreda in velikosti, temveč tudi od vrste zaslona (plazemski, LCD, da OLED niti ne omenjamo), možnosti predvajanja 3D filmov, ločljivosti in celo vgrajene pameti. Prav s trga umikajoče se plazme pa so razmeroma poceni in tudi razlika v strošku za energijo tega verjetno ne bo spremenila.

Svet telefonov in računalnikov

Telefoni in tablice so v naše domove prinesli številne polnilce. Ti navadno nimajo velike porabe, zato jih tudi EU še ni dobila v svojo pest, a kaj, ko jih je po naših domovih precej. No, hiter izračun in tudi podrobnejši preizkus, kot ga je opravil Ken Shirriff (www.righto.com/2012/10/a-dozen-usb-chargers-in-lab-apple-is.html), kaže, da so polnilci še vedno razmeroma varčni. Med polnjenjem porabijo 6–8 W, v pripravljenosti pa od 0,02–0,375 W. To pomeni, da nas polnilci, ki so venomer priključeni v vtičnico, stanejo nekako dodatnih trideset centov na leto, kar se res ne sliši veliko. A pri tem je treba biti pazljiv. Obe višji porabi veljata za ponarejene polnilnike sumljivega izvora (ki pa se navzven niti ne ločijo od izvirnikov). Poleg nekoliko slabšega izkoristka jih »krasijo« še poceni slabo dodelane komponente, ki lahko ob morebitni okvari ne le uničijo polnilnik in nanj priključeno napravo, temveč zanetijo še kak večji požar.

Nekoliko večjo porabo imajo naprave, ki jih je mogoče spraviti v stanje pripravljenosti. Starejše naprave so v takem stanju lahko porabile tudi po deset wattov in več (standby.lbl.gov/summary-table.html). Leta 2008 pa je EU predpisala, da morajo naprave v stanju pripravljenosti porabiti največ 1 W energije. To znese na leto nekako za okrogel evro stroškov. Ker pa teh naprav v naši okolici ni malo, hitro pridemo do nekajevrske vsote. Če se nam zdi to preveč, je morda smiselno takšne naprave priklopiti v električno omrežje prek posebnega podaljška, kjer z eno napravo vklapljamo tudi druge. V tem primeru se nam prihranek izplača po nekaj letih.

Pri večjih napravah, kot so računalniki, monitorji ipd., velja podobno kot pri beli tehniki, novejše naprave so navadno energetsko manj požrešne, a to povečini ne opravičuje brezglavega menjavanja opreme. Podobno velja za namenske naprave, ki so načeloma res manj požrešne kot univerzalne, a si slednje lahko prikrojimo po svoji meri. Zdi se, da je razvoj prinesel varčnejše naprave, a kaj, ko prinaša vedno nove in nove, tako da smo na koncu približno tam kot na začetku.  

Značilna poraba nekaterih elektronskih izdelkov

Namizni računalnik s procesorjem Core i7 920, 10 GB RAM:

3,9 kWh v 24 urah; 190 EUR/leto

Prenosnik s procesorjem Core i7, 8 GB RAM:

1,1 kWh v 24 urah; 52 EUR/leto

Televizor, plazemski, 60-palčni:

2,3 kWh v 24 urah; 112 EUR/leto

USB napajalniki:

8,4–11 W polnjenje, približno 2,5 EUR/leto

Značilna poraba nekaterih elektronskih izdelkov [PDF]
Tabele z rezultati [PDF]

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki