Spletno zastonjkarstvo

Objavljeno: 27.1.2015 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Nasveti | Revija: Februar 2015

Priznajmo si, vsi naravnost obožujemo brezplačne stvari. Posebno tiste, ki so nam dostopne z enim ali nekaj kliki prek spleta. Nič čudnega torej, da je prenašanje vsebin iz spleta bržkone najbolj priljubljeno početje večine uporabnikov računalnikov. Zastonj je izraz, ki lepo zveni v vsakem ušesu. Toda pri prenosu vsebin iz spleta, četudi brezplačnih, previdnost ne bo odveč.

Nekatere stvari so v spletu brezplačno dostopne predvsem zato, ker zanje nihče ni pripravljen plačati niti centa. Po drugi strani pa imamo tudi aplikacije ali vsebine, ki so pravzaprav maskirane škodljive kode in nam mimogrede ukradejo podatke, identiteto in s tem ugled v družbi.

Ne bomo črnogledi. Pisec teh vrstic je radodarne narave, zato se je odločil, da bo z bralci revije delil celo vrsto brezplačnih spletnih zakladov. V nadaljevanju si bomo ogledali, kje v spletu najdemo najboljše brezplačne video in glasbene posnetke, elektronske knjige, uganke, zemljevide, pisarniške pripomočke, igre itd. Gre za preizkušene vsebine, zato z njimi ne boste po nepotrebnem obremenjevali svoje pipice v digitalni svet, prav tako so vse po vrsti varne, legalne in brez skritih pasti.

Sestavljanke

Za sestavljanke velja, da so lahko hkrati zabavne in polne izzivov, njihova dobra lastnost v elektronski obliki pa je tudi ta, da so odlično videti tako na računalnikih kot tablicah. Na spletnem mestu Free Jigsaw Puzzles (www.thejigsawpuzzles.com) bomo našli na tisoče spletnih sestavljank (menda jih je več kot 16 tisoč), vsak dan pa nam stran v brezplačen prenos na računalnik ali mobilno napravo ponudi po eno sestavljanko. Zahtevnost sestavljank je zelo različna, zato jo lahko prilagodimo svoji potrpežljivosti, najzahtevnejše štejejo tudi več tisoč del(čk)ov. Sestavljanke so pregledno razvrščene po kategorijah, zato bomo hitro našli tako, ki nam bo všeč.

Če raje rešujemo sestavljanke na računalniku brez stalne povezave na spletno stran, velja obiskati spletno mesto Download Jigsaw Puzzles (www.download-jigsaw-puzzles.com), od koder si sestavljanke tudi prenesemo. Te pohvalno ne zahtevajo namestitve, še pred prenosom pa izberemo zahtevnost. Na voljo imamo štiri različice.

Lastniki tablic s sistemom Android bomo sebe in svoje najmlajše za dalj časa zamotili z aplikacijo Jigsaw Puzzles. Ta je sicer brezplačna in omogoča brezplačno reševanje sestavljank, a v sebi skriva »past« – predvsem za najmlajše – saj ponudi nakupe ugodnosti znotraj aplikacije. Če te v sistemu onemogočimo, pa bomo brez skrbi.

Križanke

Veliko ljudi si kravžlja možgane z reševanjem križank. Na spletni strani Križanke (www.krizanke.net) bomo vsak dan našli tri sveže križanke, pri čemer je po ena namenjena najmlajšim, mladim ter tudi bolj prekaljenim in izkušenim reševalcem križank. Vsak teden najdemo novo križanko tudi na spletnih dverih RTV Slovenija, in sicer na povezavi www.rtvslo.si/mojageneracija/krizanka.

Prav veliko brezplačnih križank v slovenščini žal ni na voljo prek spleta, zato pa bomo vsi, ki bi radi križanke reševali v angleščini, prišli na svoj račun, če bomo obiskali katero izmed naslednjih spletnih strani: Free Daily Crosswords (freedailycrosswords.com), Crosswords, Word Puzzles and More (www.mirroreyes.com/crossword) ali Puzzle Choice (www.puzzlechoice.com). Dela imamo za več let, saj je na omenjenih straneh več tisoč križank vseh oblik in zahtevnosti.

E-knjige

Več brezplačnih knjig v slovenščini bomo našli na spletni strani e-knjiga (www.e-knjiga.si). Ponudba v drugih svetovnih jezikih pa je še precej pestrejša in na prvi pogled neskončna. Ljubitelji klasičnih literarnih del morajo med svoje priljubljene spletne strani/zaznamke vsekakor dodati stran Project Gutenberg (www.gutenberg.org) z več kot 46 tisoč knjigami, prek partnerskih strani pa imamo dostop do več kot sto tisoč knjižnih del. Stran velja pohvaliti tudi zaradi možnosti prenosa e-knjig v različnih zapisih, skupaj s Kindle, EPUB, PDF in v navadni tekstovni obliki. Velikanska količina knjig je lahko sprva strašljiva, zato novincem svetujemo obisk seznama sto najbolj branih del, na katerem bodo našli številne znane naslove.

Tudi največji spletni trgovec in knjigarnar, Amazon, redno ponuja znatne popuste za knjižna dela, v vsakem trenutku jih je več tisoč na voljo tudi povsem brezplačno. Seznam sto najbolj branih brezplačnih knjig na bralnikih Kindle najdemo na povezavi http://amzn.to/1ffOfQt. Tudi angleški trgovec WHSmith, katerega knjigarne bomo našli na Otoku, ponuja vrsto brezplačnih e-knjig. Dostopne so nam na povezavi www.whsmith.co.uk/dept/ebooks-free-ebooks. Če želimo biti obveščeni, kdaj bo kateri izmed velikih spletnih knjigarnarjev kakšno knjigo, ki nam je blizu, ponudil brezplačno, pa se prijavimo na spletni strani ReadCheaply (www.readcheaply.com) in v danem trenutku nam bodo poslali ustrezno obvestilo.

Kup brezplačnih e-knjig bomo našli tudi na spletnih dvereh Wikibooks (www.wikibooks.org), kjer lahko izbiramo med različnimi žanri in vsebinami, kot so zgodovinske povesti, otroške knjige, recepti, računalniški priročniki, znanstvena dela in praktično vsi drugi žanri.

Stripi

Na spletni dražbi eBay so lani prodali izvrstno ohranjeno kopijo prvega izvoda stripa Action Comics za neverjetnih 3,2 milijona dolarjev. Mi pa si jo lahko brezplačno ogledamo v spletu! Najdemo jo na povezavi www.cgccomics.com/1134755001/, kjer bomo med drugim našli še celo vrsto redkih, pa tudi svetovno znanih stripov. Spletni pregledovalnik poleg vsakega izmed njih nam omogoči tudi brezplačen ogled njihove vsebine.

Zvočni posnetki

Če nam branje ni blizu, se pa zato toliko bolje odzivamo na slušne »dražljaje«, bomo v spletu zelo dobro postreženi tudi s celo kopico t. i. avdio knjig, skratka knjig, ki so jih drugi ljudje (večinoma prostovoljci) prebrali in posneli. Eno najbogatejših in brezplačno dostopnih zbirk takih posnetkov najdemo na spletnem mestu LibriVox (www.librivox.org), kjer ne manjka niti aktualnih knjižnih del.

Več sto ali celo tisoč brezplačnih zvočnih posnetkov prebranih knjig bomo našli tudi na strani OpenCulture (www.openculture.com/freeaudiobooks) in celo na strani Audible (www.audible.com), ki jo je sicer prevzel Amazon.

Glasba

Čeprav na spletnih pašnikih mrgoli predvsem načinov, kako nelegalno prenesti glasbo v računalnik ali drugo napravo, je prav, da spomnimo tudi na zakonite poti do dobre glasbe. Že omenjeni spletni knjigarnar Amazon premore bogat nabor brezplačnih skladb in celo albumov, le do povezave www.amazon.com/Digital-Music-Bargains/ se moramo prebiti. Spletna stran MP3.com pa vsak dan obiskovalcem ponudi v prenos po eno (razmeroma znano) skladbo.

Če bi radi sodobno glasbo le poslušali, ne pa si jo tudi fizično lastili, je pot še lažja. Spletno mesto Last.fm bo razvajalo sleherni glasbeni okus. Tudi na aplikacijskih tržnicah Apple iTunes in Google Play bomo vsak teden deležni brezplačnih skladb.

Zvočni učinki

Ljubitelji zvočnih učinkov imajo obilo razloga za veselje, saj številni avtorji zvočnih učinkov te učinke brezplačno delijo v spletu. Tako si lahko enostavno in predvsem domiselno izpopolnimo lastne glasbene ali video stvaritve. Eden najboljših virov učinkov je vsekakor stran Freesound (www.freesound.org), saj bomo na njej našli skoraj vse, kar nam poželita srce in domišljija – od volčjega laježa, tiktakanja budilke, cerkvenih zvonov, zvokov nevihte ... Bolj filmske in predvsem brezplačne zvočne učinke pa najdemo na spletni strani FreeSFX (www.freesfx.co.uk), lep nabor učinkov, za katere ni treba plačati avtorskih pravic, pa ponuja tudi spletno mesto Looperman (www.looperman.com).

Zemljevidi

Google Zemljevidi za svoje delovanje na računalniku potrebujejo povezavo v splet, njihove aplikacije za mobilne naprave z operacijskima sistemoma Android ali iOS pa omogočajo tudi prenos zemljevida izbranega področja (poiščimo ukaz Save map to use offline) in rabo brez povezave. Odprtokodni program GMapCatcher (code.google.com/p/gmapcatcher/) z imenom resda namiguje, da bi znal nekaj podobnega postoriti tudi na računalniku, a ni tako, zato pa se odkupi z možnostjo brezplačnega prenosa in rabe zemljevidov s spletnih storitev Cloud­Made, OpenStreetMap, Yahoo Maps, Bing Maps, HERE Maps in SkyVector.

Potovalni vodniki

Kdor veliko potuje, ve, da utegnejo biti potovalni vodniki ena najbolj zasoljenih oblik literature. K sreči se v spletu najde kup vodnikov v elektronski obliki. Na spletni strani ArrivalGuides (ag2.arrivalguides.com) bomo tako našli potovalne vodnike za različne države in mesta vsega sveta, ki jih v računalnik ali tablico lahko priročno prenesemo v obliki datoteke PDF in si jih poljubno ogledujemo ali natisnemo. Spletna stran ponuja tudi istoimenski aplikaciji za platformi Android in iOS, kar še olajša iskanje po priljubljeni destinaciji, tamkajšnjih spomenikih, skritih biserih, do otrok prijaznih mest ...

Precej uporabnih potovalnih vodnikov bomo našli tudi na straneh Tripwolf (www.tripwolf.com) in BootsnAll (www.bootsnall.com), uporabniki, ki se na dopust ali potovanje pogosteje odpravijo z nahrbtnikom in palcem, pa bodo veseli tudi nasvetov, ki jih za številna mesta ponuja spletna stran Hostel World (www.hostelworld.com).

Fotografije

Če za domači ali šolski projekt potrebujemo kakšno fotografijo ali ilustracijo, je ne gre kar preprosto ukrasti iz spleta. Še posebej, če vemo, da je na voljo stran, kot je Flickr (www.flickr.com), ki premore na milijone fotografij, poleg vsake pa je označeno, ali jo lahko prosto uporabimo ali ne. Zelo dober vir brezplačnih fotografij sta tudi spletni mesti 500px (www.500px.com) in Wikimedia Commons (commons.wikimedia.org). Slednja se pohvali celo s številko 23 milijonov medijskih datotek, ki so na voljo za prosto rabo.

Brezplačnih fotografij in ilustracij so polne tudi naslednje strani: MorgueFile (www.morguefile.com), Stock Free Images (www.stockfreeimages.com), Unsplash (www.unsplash.com) ter Life of Pix (www.lifeofpix.com). Če iščemo predvsem starinske fotografije, pa bomo odlično postreženi na naslovu New Old Stock (nos.twnsnd.co), kjer je vrsta osupljivih črno-belih fotografij iz prve polovice 20. stoletja.

Grafike

Ustvarjalno izražanje lahko dopolnimo tudi s kakšnimi domiselnimi ali šaljimi grafičnimi elementi. Spletna stran OpenClipart (www.openclipart.org) ponuja okoli 60 tisoč brezplačnih grafik, nove pa dodaja vsak dan. Več kot deset tisoč grafičnih elementov, vsi so na voljo za brezplačen prenos, ponuja tudi stran #1 Free Clip Art site (www.1clipart.com). Pohvalno so razdeljeni v več kot 300 kategorij, kar olajša njihovo iskanje. Obiska vredna je tudi stran Clker (www.clker.com), ki poleg prenosa brezplačnih grafik omogoča tudi hitro urejanje (predvsem prilagajanje velikosti).

3D modeli

V zadnjih letih je med računalnikarji (in vsemi drugimi) postala vedno bolj priljubljena tretja razsežnost. Vrsto 3D modelov si lahko prenesemo tudi iz spleta. Eden bogatejših virov je spletno mesto TF3DM (www.tf3dm.com), ki ponuja vrsto pogosto iskanih kategorij (zgradbe, avtomobili, letala, pohištvo, ljudje ...), tridimenzionalni modeli pa so na voljo v več različnih zapisih. Več kot 45 tisoč modelov bomo našli tudi na strani Archive 3D (www.archive3d.net), stran 3D Warehouse (3dwarehouse.sketchup.com) pa se imenu primerno lahko pohvali z več kot milijon vsebinami v 3D zapisu, namenjenih rabi s programom SketchUp. Manjše izdelke iz gospodinjstva bomo, upodobljene v tretji razsežnosti, našli na strani 3DmodelFree (www.3dmodelfree.com).

Pisave

Uporabniki svojim stvaritvam radi dodajamo osebno noto, eden izmed načinov izražanja sloga pa je tudi raba različnih pisav. Operacijski sistemi in programi za urejanje besedil sicer premorejo več deset ali sto pisav, v spletu pa jih je moč najti na tisoče. Tako so naše spletne strani, podnapisi fotografij ali filmov videti nekaj posebnega. Več kot 25 tisoč brezplačnih pisav si lahko prenesemo s spletne strani 1001 Free Fonts (www.1001freefonts.com). Izbira podobnega obsega nas čaka tudi na strani Dafont (www.dafont.com), impresiven nabor pisav pa ponuja spletno mesto Font Squirrel (www.fontsquirrel.com).

Predloge dokumentov

Microsoftove pisarniške zbirke Office 2010, 2013 in Office 365 že privzeto ponujajo vrsto uporabnih predlog dokumentov, ki jih z obiskom spletnega mesta Office Online (store.office.live.com/templates) lahko še razširimo. Zanimive predloge dokumentov za omenjeno zbirko bomo našli tudi na strani Hloom (www.hloom.com/microsoft-office-templates), pravcati zaklad PowerPoint predlog pa ponuja stran fppt.com (www.free-power-point-templates.com).

Uporabnikom pisarniške zbirke LibreOffice lahko priporočimo uradni nabor predlog, ki so na naslovu template.libreoffice.org. Podoben nasvet velja za uporabnike zbirke Apache OpenOffice, katere predloge domujejo na naslovu templates.openoffice.org.

Klasične igre

Od dela k zabavi. Morda niste vedeli, a cela vrsta starejših igričarskih uspešnic je že na voljo za brezplačno igranje. Wikipedia premore najpopolnejši seznam takih iger, dostopen je na naslovu http://bit.ly/wikigames358. Med zimzelenimi klasičnimi igrami, ki jih lahko prenesemo iz spleta v  računalnik in igramo do onemoglosti, so tudi Beneath a Steel Sky (www.gog.com/game/beneath_a_steel_sky), Ultima 4: Quest of the Avatar (www.gog.com/game/ultima_4), Battlecruiser 3000AD (www.3000ad.com ter Scrolls II: Daggerfall (www.elderscrolls.com/daggerfall).

Pustolovske igre

Ljubiteljem pustolovščin v digitalni obliki so predvsem tablice vdihnile novo življenje, saj so s svojimi za dotik občutljivimi zasloni poskrbele, da so programerji v njih videli nov izziv. Brezplačnih pustolovščin na aplikacijskih tržnicah za mobilne naprave kar mrgoli, uporabnikom pa bi priporočili tudi preizkus okenskega orodja Adventure Game Studio (www.adventuregamestudio.co.uk), ki omogoča izdelavo lastnih iger. Obisk omenjene spletne strani nam bo postregel tudi z vrsto izjemnih izdelkov, ki so jih prispevali posamezniki z vsega sveta.

Simulatorji letenja

Hitra rast zmogljivosti osebnih računalnikov je poskrbela za nasmešek na obrazih uporabnikov, ki jim simulatorji letenja predstavljajo skrajno obliko zabave. Tako programska oprema kot tudi igre in dodatki zanje so vedno veljali za najdražje na trgu, zato je zelo dobrodošla novica, da so na voljo  brezplačne odprtokodne alternative. Vodilna med njimi je vsekakor FlightGear Flight Simulator (www.flightgear.org), ki nam omogoča letenje z več kot 400 letali, za piko na i pa lahko vzletimo z več kot 20 tisoč precej realistično modeliranih letališč z vsega sveta. Dobra grafika, prilagodljivost in bogat nabor funkcij bodo razveselili slehernega igralca, ne glede na to, ali ima raje letala, helikopterje ali druge vrste zračnih plovil. Šteje predvsem realizem, ki ga ob vzletanju in pristajanju resnično ne manjka. Razsežnosti okolja, oznake stez in upravljanje svetlobnih signalov so tako natančno modelirani, da na omenjeni simulator letenja prisegajo celo piloti. Drži, obvladovanje letenja tudi v primeru simulatorja zahteva kup vloženih ur, v pomoč vsem pa je obsežen priročnik, dosegljiv na naslovu mapserver.flightgear.org/getstart.

Uporabniki s starejšimi in manj zmogljivimi računalniki pa lahko posežejo po simulatorju, ki sliši na ime YS Flight Simulator (ysflight.in.coocan.jp/software/e.html). Igra sama je sicer precej boljša kot spletna stran, ta namreč sodi med najgrše na svetu.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki