Večina spletnih storitev dandanes podaja informacije ob pomoči algoritma. V prvi vrsti moramo tu izpostaviti družabna omrežja, ki so ob postala glavni vir novic za velik del spletnih uporabnikov. Če želimo ubežati primežu informacijskih mehurčkov in želimo dostop do informacij urejati in upravljati sami, nam priskoči na pomoč danes že starosta med spletnimi protokoli – RSS.
Format PDF izhaja iz nekega drugega obdobja, iz časov, ko smo na veliko tiskali dokumente in ko smo na zaslonu potrebovali verodostojen posnetek vsebine, kot se je pokazala na papirju. Za dokumente, ki so na voljo izključno v elektronski obliki, zaradi navezave na papir ni najboljši, je pa zaradi dolge zgodovine formata velik del digitalnih dokumentov primarno še vedno na voljo v datotekah PDF.
Vsak »pravi« bralec prisega na papir, saj se noben e-bralnik po izkušnji ne more primerjati z vonjem po sveže natisnjeni knjigi. Seveda pa imajo e-knjige precej drugih prednosti v primerjavi s klasičnimi, papirnatimi, zato so tudi elektronski romani našli svojo ne majhno skupino privržencev – in orodij zanje.
Elektronska pošta je bila ena prvih storitev, ki jo je omogočal Arpanet, predhodnik današnjega interneta – in ena redkih, ki je tudi v več kot 50 letih obstoja ni zares nadomesti noben novejši servis ali protokol. Večina med nami ima svoj »e-mail naslov« že desetletja – in s tem tudi leta zgodovine, shranjene v elektronskih sporočilih. Pogledali smo, kakšne rešitve so na voljo, ko želimo svoj poštni arhiv shraniti na varno, da bo vedno na voljo.
Bržkone v zgodovini še ni bilo podjetja, ki bi bilo tako vsenavzoče v vsakdanjem življenju, kot je Alphabet oz. njegovo hčerinsko podjetje Google. Če smo povezani v splet (in menimo, da med bralci naše revije ni veliko takih, ki bi se izogibali internetu), se neprestano srečujemo s storitvami, ki jih ponuja velikan iz Mountain Viewa v Silicijevi dolini. Kaj pa, če tega nočemo?
Programi za zaporo oglasov so na namiznih računalnikih nadvse priljubljeni – po nekaterih ocenah jih v Evropi uporablja že skoraj tretjina uporabnikov interneta. Na mobilnih napravah je zgodba drugačna – uporabnikov, ki tudi na telefonu blokirajo oglase, je manj kot 10 %.
Današnji prenosniki so vse manjši in lažji. Na drugi strani izdelovalci računalnikov eksperimentirajo tudi z namiznimi računalniki v zelo majhnih ohišjih (npr. Intel NUC). Tako eni kot drugi lahko v majhnem paketu ponujajo nadpovprečno dobre računske zmogljivosti – razen, ko jih z namiznimi računalniki primerjamo po zmogljivosti 3D grafike.
Ko govorimo o nadgrajevanju računalnika, nam takoj pridejo na misel večji disk, zmogljivejša grafična kartica, nov procesor. Pogosto pa se zgodi, da zanemarimo "mehkejši" del računalnika - programsko opremo. Tudi pri nadgrajevanju slednje lahko prihranimo marsikateri megahertz, ki bi sicer šel v nič.
Časi, ko smo za spodobno poganjanje najosnovnejše programske opreme potrebovali računalnik višjega cenovnega razreda, so že zdavnaj mimo. Dandanes programska oprema redko do konca izkoristi računsko moč, ki ji je na voljo. Za večino opravil tako zadošča že zelo poceni računalnik.
Arhiv
Po avtorjih
