Hiter razvoj trga tabličnih računalnikov je povzročil cel kup špekulacij o tem, kako se pravzaprav razvija, ali načenja druge segmente (recimo prenosnike) in kako bo v prihodnje. Prav zanimivo je spremljati najrazličnejše raziskave, ki ponekod kažejo neverjetno optimistično prihodnost, navadno pa obenem drugi razkrivajo prav nasprotno "resnico". Zato velja naslednje podatke jemati nekoliko z zadržkom.
Windows Phone 7 je za Microsoft popolnoma nov začetek na mobilnem področju. To pomeni, da stari programi za različico 6.5 ne delujejo, novih pa je zaenkrat še dokaj malo. Kljub temu sistem obeta, zato smo se najboljše programe odločili poiskati tudi za ta nova, mobilna Okna.
Prvi iPhone je priromal na svet brez danes samoumevne spletne trgovine s programi Appstore. Ta je nastala malo kasneje, podporo zanjo pa je prinesel operacijski sistem različice 2.0.1. V njej je noro veliko programov, ki so razmeroma dobro organizirani, tudi iskanje je lepo izvedeno. Je pa tudi res, da se pri takem številu dober program tudi kaj hitro izmuzne očem.
Aplikacije za mobilne naprave, še posebej tiste, ki tečejo na platformah Android, rastejo kot gobe po dežju. Zato ni čudno, da imamo uporabniki nemalo težav s tem, da najdemo in izberemo take, ki bi jih lahko koristno uporabili. Tokrat smo pripravili izbor sto brezplačnih aplikacij, med katerimi bo vsakdo našel kaj zase.
Obletnice so trenutki, ko nam misli sežejo v preteklost in prihodnost, ko skušamo narediti nekakšen povzetek vsega, obnoviti spomine, ne da bi nam pri tem povsem uspelo. Pri Monitorju gre za obdobje 20 let! Pa vendar se nam zdi, kot da smo začenjali včeraj. Monitor pač obravnava področje, ki je nemara najbolj dinamično med vsemi dejavnostmi na svetu. Prav to nas ohranja "večno mlade", željne novosti in novih izzivov. Zato nas, bolj kot bilanca za nazaj, zanima to, kar nas čaka jutri.
Če o tem ne veš skoraj nič, zelo enostavno.
Zavedamo se tega, da večina uporabnikov za izdelavo varnostnih kopij še vedno uporablja zunanje diske USB, vendar smo prepričani, da so omrežni diski NAS veliko boljša rešitev. Ker imajo (večina) vgrajenih več diskov, je bolje poskrbljeno za varnost, ker so "omrežni", pa lahko do njih dostopamo iz več računalnikov in celo drugih naprav (npr. modernih televizorjev). Poleg tega jih lahko (večino modelov) še vedno, če želimo, priklopimo tudi prek USB.
Slovenci smo pregovorno pametni. Trditev je bila spočeta globoko v zgodovini, najbolj pa se je uveljavila v času rajnke Jugoslavije. Medtem ko so v Vojvodini kmetovali, v Srbiji vladali, se v Črni gori praskali po zadnji plati in na Hrvaškem kregali, smo Slovenci tuhtali. Baje. O tem, da so naše sive celice vredne nekaj več, smo prepričani še danes. Pri pregledu podjetij s področja informatike smo ugotovili, da je v Sloveniji kar nekaj takšnih, ki vedno znova dokazujejo, da tako mišljenje ni brez podlage.
Lani spomladi so se na trgu znašli stereoskopski (3D) televizorji s preklopno tehnologijo, ki uporabljajo tako imenovana aktivna očala. Samo leto dni kasneje imamo na trgu tudi stereoskopske televizorje s polarizacijsko tehnologijo, ki uporabljajo tako imenovana pasivna očala. Čeprav ima vsaka tehnologija določene pomanjkljivosti, vse kaže, da ima druga, polarizacijska, trenutno več prednosti.
Voki tokije najdemo v veliko različnih trgovinah, od trgovin z igračami (za otroške modele in t. i. "baby phone" modele) pa do trgovin z elektroniko. Še več teh naprav pa najdemo v spletnih trgovinah, tako domačih kot tujih. Naprav je resnično veliko, cene pa se gibljejo od nekaj deset evrov (pri najcenejših izdelkih iz tujih spletnih trgovin) pa tam do dobrih sto evrov. No, seveda se najdejo tudi bistveno dražji izdelki, a se nam zdi to nekako meja za večino domačih uporabnikov.
Dobro stoletje je tega, kar je človeku prvič uspelo brezžično prenesti govor, in čeprav bi se pod odkritje lahko podpisala cela vrsta takratnih izumiteljev (Hertz, Tesla, Braun in drugi), je krona pripadla Marconiju, ki mu je uspelo spojiti vsa dotlej znana odkritja in jih uporabiti v praksi. Rodila se je radijska postaja.
Mobilne telefone imamo danes vsi in bolj ali manj vedno in povsod. Pa vendar se je včasih smiselno ozreti tudi po drugih, bolj primitivnih načinih brezžične komunikacije. Vstopimo v svet vokitokijev!
Obeta se lep konec tedna. Le kaj bi vzeli s sabo. Žepni fotoaparat je obvezen, saj bomo le z njim lahko posneli fotografije pokrajine, dokumentirali naš pohod in se hkrati zabavali ob spakovanju pred objektivom. Toda kakšen dodatni objektiv ne bi škodil. Zrcalno refleksni fotoaparat ni namenjen ždenju doma. Video kamero je tudi škoda pozabiti. Gibljive slike povedo več. In ne bo nam treba razlagati, kako glasno buči mogočen slap. Za pravočasno objavo dosežkov v družabnih omrežjih pa je treba vzeti še prenosni telefon. Pa se moramo res vedno znova preleviti v šerpo?
Na stricu Googlu je nekaj pasjega. Več kot očitno rad markira ta svet. Najprej ga ves čas indeksira po spletu, vsega je že poslikal s satelitov, nato ga je želel vsega prevoziti in v vseh smereh posneti (pa mu je to preprečila Nataša Pirc), bolj na skrivaj pa že nekaj let plete svoje podatkovno omrežje in ob njem seje nekakšne "relejne" postaje. Govorimo o zaenkrat še preizkusnem beta projektu Google Global Caching.
Kot redni bralec Monitorja se obračam na vas z zanimivim pripetljajem, ki je gotovo vreden vaše pozornosti. Gre za ozadje enega od goljufivih prodajalcev Applove opreme.
Ogledali smo si gibanje povprečnih mesečnih cen nekaterih izdelkov. Za vzorec smo vzeli zgornjo petino najbolj priljubljenih izdelkov v posamezni kategoriji, in sicer v sodelovanju s spletnim iskalnikom Ceneje.si.
Živimo v čudnih časih. Med eno krizo in drugo, s presežkom izdelkov na policah in skladiščih, a vse manj delovnimi mesti. Z nekaterimi prijetnimi osvežitvami na področju računalništva (tablice), ki pa kažejo, da rinemo v novo dolgočasje in enoumje (Apple). V teh časih se srečujemo s skoraj vsakodnevnimi računalniškimi vdori v še tako svete in varovane institucije, po drugi strani pa opažamo, da morda tudi Oblaki včasih ne pripeljejo novega sončnega obdobja. Morda se nam bo še kolcalo za "dobrim starim" MS-DOS, ki je to poletje praznoval 30 let. Po vnovičnem razmisleku pa morda tudi ne.
Človeštvo je v zgodovini preživelo kar nekaj zlatih mrzlic, začenši s kalifornijsko sredi devetnajstega stoletja. Zadnja v svetu računalništva je programiranje za mobilne naprave.
Se morda spominjate, kako je v filmu Terminator glavni lik videl ljudi okoli sebe? Sproti so se mu izrisovali najrazličnejši podatki in se digitalno dodali čez to, kar je sicer videl (oziroma videla njegova kamera). Tako virtualno nadgrajevanje okolice pa niti ni več tako oddaljeno - zametki so že tu.
Mobilne naprave so neslutena uspešnica, ki jo je pognal Applov revolucionarni iPhone. Tega je navdahnil osebni računalnik in iPhone je prerodil mobilnike, zdaj pa se zamisli mobilnih sistemov selijo v tablice, prenosnike, namizja in celo strežnike.
Pametni telefoni nam vedno bolj krojijo vsakdanje življenje. Ne samo kot pripomočki za telefoniranje, temveč vse bolj kot pametni terminali za dostop do spleta in pripomočki za vodenje osebnih informacij in družabno mreženje. Ponudba na trgu je silno pestra, število različnih platform pa rekordno za to vrsto izdelkov. Ali so to zlati časi za pametne telefone? Morda. Nekateri namreč menijo, da je še veliko prostora za nadaljnji razvoj.
Danes je računalništvo na razpotju. Bo PC res kmalu postal kot tovornjak? Saj veste, še vedno je tu in opravlja posebno nalogo, a vsi raje vozimo avtomobile. Slovita izjava enega glavnih krivcev za nastale razmere, Applovega šefa, gospoda Jobsa, daje misliti. Ob stoletnici podjetja IBM, tridesetletnici prodora računalnikov PC na trg, dostopen denarnicam navadnega človeka, in ob prelomnici, ki jo slutimo vsi, si velja pobliže ogledati zgodovino "izuma", ki je pred tremi desetletji zatresel svet.
Čeprav v bitki operacijskih sistemov največ slave pobereta MacOS in Windows, pa tudi razvijalci odprtokodnega Linuxa ne sedijo križem rok. In čeprav ta sistem v statistikah dosega le od odstotek do dva tržnega deleža, to kljub temu pomeni od 10 do 20 milijonov računalnikov, če verjamemo ocenam, da je teh na svetu približno milijarda.
Vsi vemo, da lahko v trgovini kupimo "navadne" baterije in tiste, ki jih lahko ponovno napolnimo, "akumulatorčke". Gotovo pa je manj znano, da lahko v resnici napolnimo tudi navadne baterije, le poseben polnilec potrebujemo.
Računalniški zvočniki so nekakšno prezrto dete računalniške industrije. Čeprav večina uporabnikov računalnikov ne velja za avdiofile, smo prepričani, da kljub vsemu znajo ločiti med "plastičnim" zvokom nizkocenovnih rešitev in kakovostjo predvajanja zvočnih vsebin na katerem izmed izdelkov, opremljenih s ceno, izraženo s trimestno številko. Za začetek smo ušesa najprej napeli mi ...
T. i. večpredstavni podaljški so se začeli v dnevne sobe seliti že pred leti, ko je postalo jasno, da poleg vitkega digitalnega televizorja res ne sodi velik in glasen računalnik, ob pomoči katerega bi uporabniki predvajali bogate avdio in video vsebine. Majhne škatlice so od našega zadnjega preizkusa, od tega mineva že dve leti, napredovale v smeri, ki smo jo napovedali že tedaj - v omrežno povezovanje in tesnejšo navezo s spletnimi mesti in storitvami.
Digitalna doba nas je povsem razvadila. Največje razvajence najdemo prav med večpredstavnimi zanesenjaki, ki prezirajo video vsebine, ki ne dosegajo visoke ločljivosti, ter svoja ušesa razvajajo s polnim prostorskim zvokom. A ker večino bogatih digitalnih vsebin danes najdemo predvsem na računalnikih, želeli pa bi si jih na digitalnem televizorju ali projektorju in avdio sprejemniku, potrebujemo še en vmesni člen. Večpredstavni podaljšek, dobrodošel.
Naprave s sistemom Android so zelo priljubljene. Deloma tudi zato, ker omogočajo številne posege v notranjost sistema. Če smo si omogočili korenski (root) dostop, so nam na voljo tudi zanimiva orodja, kot je QtADB.
Glasba v oblaku je vroča storitev. Velikani industrije, kot so Amazon, Google, Apple in Sony, že ponujajo svoje rešitve. Za uporabnike naprav z Androidom je možnosti precej, a so povečini omejene na območje ZDA. Tudi Google Music beta, ki pa jo, če smo povabljeni, z zvijačo lahko aktiviramo tudi pri nas.
Poletje je tu in tisti, ki se radi potapljamo, se že veselimo podvodnih užitkov. Slednje je danes k sreči vedno lažje ovekovečiti. V prejšnji številki smo preizkušali podvodne torbice, tokrat smo vzeli v roke podvodni fotoaparat.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
