Članki

  • Tehnomanija: junij 2006

    Nobena skrivnost ni, da je boj za uporabnike pogosto brezplačnih spletnih storitev pravzaprav boj za oglase in oglaševalce. Google veliko večino svojih prihodkov ustvari prav na ta način, zdaj pa želijo zgledu slediti tudi drugi računalniški velikani. Apple bo, kot kaže, oglaševanje kmalu vgradil v svoj spletni servis iTunes, ki vodi na področju prodaje digitalne glasbe. Napster, ki tekmuje daleč zadaj, se je moral na to odzvati s tem, da ponuja celo brezplačno poslušanje glasbe (do petkrat zapored), samo da bi privabil oglaševalce. Microsoft pa se je odločil, da bo opustil dosedanji oglaševalski sistem, ki si ga je sposodil od Yahooja, in zdaj stavi na svojo tehnologijo AdCenter. Dodatno so se okrepili še z nakupom družbe Massive, pionirja reklam, ki se vrtijo med računalniškimi igrami. Kdor bo želel uporabljati brezplačne storitve, naj se kar pripravi na poplavo oglasnega gradiva.

    Objavljeno: 27.6.2006 15:10 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Junij 2006
  • Z letalom po Evropi

    Ena od koristnih pridobitev združene Evrope so nedvomno poceni letalski prevozniki, ki so v zadnjih nekaj letih s cenami, ki so pogosto nižje od tistih za vlak, povzročili pravo malo potovalno revolucijo. Konec aprila je prvi izmed njih, EasyJet, prišel tudi k nam, v nadaljevanju pa si jih bomo, tudi zato, ker je splet pomemben sestavni del njihovega poslovanja, nekoliko podrobneje ogledali.

    Objavljeno: 5.6.2006 21:41 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Junij 2004
  • Eiffel

    Razliko med Evropejci in Američani včasih presenetljivo nazorno pokažejo celo programski jeziki. Ko se je v sedemdesetih letih minulega stoletja iskal učinkovitejši nadomestek za zbirnik, sta onkraj velike luže Brian Kernigan in Dennis Ritchie izumila C, z nekoliko drugačnimi motivi pa je v slavnem švicarskem inštitutu ETH Niklaus Wirth utemeljil pascal.

    Objavljeno: 5.6.2006 21:35 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Junij 2004
  • Programerske novice: junij 2004

    Z dodatnimi sredstvi Novella projekt Mono napreduje še uspešneje in je vse bolj priljubljen tudi med razvijalci. Tako je bila nedavno objavljena preizkusna različica 1.0, ki je pomemben mejnik v razvoju vsakega programskega izdelka.

    Objavljeno: 5.6.2006 21:13 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Junij 2004
  • Ko pingvini zapojejo

    V Karlsruheju v Nemčiji je od 29. aprila do 2. maja 2004 v Centru za umetnost in medijsko tehnologijo (ZKM) potekala druga konferenca razvijalcev in uporabnikov odprtokodne zvočne in glasbene programske opreme predvsem za operacijski sistem Linux. Po uspehu lanskega shoda, ki je bil namenjen razvijalcem, so letos organizatorji shod razširili na štiridnevno konferenco s 35 predavanji in okrog 60 udeleženci z vsega sveta.

    Objavljeno: 5.6.2006 21:03 | Monitor Junij 2004
  • Omrežne nastavitve v Linuxu

    Novejše distribucije Linuxa omogočajo uporabnikom preprosto spreminjanje omrežnih nastavitev v okenskem okolju. Poznamo pa tudi izviren in nekoliko zahtevnejši način postavljanja omrežja v tekstovnem načinu neposredno s sistemskima programoma ifconfig in route. Na voljo so tudi številne omrežne datoteke, ki se razlikujejo glede na distribucijo.

    Objavljeno: 5.6.2006 20:50 | Avtor: Dalibor Kranjčič | Monitor Junij 2004
  • Od WorldWideWeba do Ognjerepca

    Spletni brskalniki so lep zgled bliskovitega razvoja računalništva. Dandanes si računalništva brez njih sploh ne moremo več predstavljati, za njimi je pestra in zanimiva zgodovina, pa vendarle je prvi nastal pred komaj petnajstimi leti.

    Objavljeno: 30.5.2006 11:51 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Maj 2006
  • Pisma bralcev: maj 2006

    Imam vprašanje o izrabi raznih orodij, ki omogočajo šifriranje podatkov. Zanima me, ali poznate kakšno orodje, ki omogoča izrabo šifriranih volumnov na dveh različnih računalnikih. Npr. na USB ključu si naredim volumen, ki je šifriran, ta volumen pa želim nato uporabiti na domačem računalniku, kjer bi imel enako orodje za šifriranje podatkov.

    Objavljeno: 30.5.2006 04:03 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Maj 2006
  • Tehnomanija: maj 2006

    V začetku aprila je Apple spet presenetil javnost s tem, ko je objavil program Boot Camp, ki omogoča zagon operacijskega sistema Windows na računalnikih Macintosh, poleg operacijskega sistema Mac OS in v popolnem sožitju z njim. Ob tem so zagotovili tudi vse ustrezne gonilnike, da Windows nemoteno deluje v jabolčnih računalnikih. Hkrati pa še vedno dajejo povsem jasno vedeti, da ne nameravajo prodajati Oken. Zakaj se je torej Apple odločil za ta korak? Eden od možnih odgovorov je v tem, da Apple sebe še vedno vidi predvsem kot izdelovalca strojne opreme, ki programe izdeluje predvsem zato, da prodaja računalnike (in drugo opremo). Kljub temu se je težko otresti občutka, da Apple tudi tokrat ni povedal vse zgodbe. Zanimivo je tudi, da je Boot Camp objavil le nekaj dni za tem, ko je isti korak, zagon Windows XP, uspel tudi neodvisni skupini zagretih navdušencev. Presenetljiv je tudi odziv javnosti, še posebej iz poslovnega sveta, ki korak pozdravlja z navdušenjem. Kot kaže, si ljudje silno želijo Macov - toda z okoljem Windows.

    Objavljeno: 29.5.2006 21:50 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Maj 2006
  • Velika vojna formatov

    Leto 2006, pa tudi 2007, bosta v znamenju dveh novih visoko zmogljivih DVD standardov. Blu-ray in HD-DVD nadaljujeta že leta trajajočo vojno formatov.

    Objavljeno: 4.5.2006 16:10 | Avtor: Esad Jakupović | Monitor Maj 2006
  • Ploski zasloni pod drobnogledom

    Monitorji z zasloni LCD so že tako rekoč povsem izpodrinili klasične monitorje s katodno cevjo, podobno usodo pa pravkar doživljajo tudi klasični televizorji. Vendar LCD ni edina tehnologija, ki v monitorjih in televizorjih prodira v naše domove, zato bomo pokukali v ohišje sodobnega televizorja in si ogledali dve stari in tri prihajajoče tehnologije ploskih zaslonov.

    Objavljeno: 25.4.2006 13:27 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor April 2006
  • Pisma bralcev: april 2006

    Najprej vse pohvale za vaše strokovne članke! Še posebej sem se razveselil zadnjega o ADSL2+, ki je strokovno razjasnil večno temo internetnih forumov, navijanja za tega ali onega ponudnika in pojasnil, zakaj nekaterim deluje DSL brezhibno brez vnovičnega zagona modema, drugim pri istem ponudniku pa ne :).

    Objavljeno: 24.4.2006 23:58 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor April 2006
  • Tehnomanija: april 2006

    Ali še kdo verjame izjavam Googla, da ne načrtuje pisarniškega paketa? Po nakupu spletnega urejevalnika besedil Writely in namigih, da bodo kmalu predstavili tudi spletni program za vodenje koledarjev, se zdi, da v primerjavi s tipičnimi pisarniškimi paketi manjkata le še program za predstavitve in preglednica. Tudi pomotoma objavljene informacije o projektu spletne hrambe datotek GDrive potrjuje, da se vse giblje v tej smeri. Zdi se, da Google načrtno noče povečevati pričakovanj, dokler ni vse nared, vsekakor pa je jasno, da ima s svojimi spletnimi storitvami ambicijo nadomestiti veliki del programov, ki jih danes uporabljamo v osebnih računalnikih. S tako strategijo ni več nemogoč še nedavno sanjski cilj vsakega računalniškega podjetja - postati družba, vredna več kot 100 milijard dolarjev.

    Objavljeno: 24.4.2006 18:51 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor April 2006
  • FAST, hitrejši TCP/IP

    Za pohitritev prenosa podatkov prek internetnega omrežja danes prevladujejo različne tehnike, ki poizkušajo povečati predvsem pasovno širino fiksnih ali brezžičnih povezav. Hitrost pa dejansko ni odvisna zgolj od fizičnih zmogljivosti, temveč ima pomembno vlogo tudi ustrezno delo s podatkovnimi paketi oziroma nadzor nad prenosom podatkov. Hitri protokol FAST odpravlja nekatere ključne probleme aktualne infrastrukture in postreže s trikrat hitrejšo izmenjavo.

    Objavljeno: 24.4.2006 18:49 | Avtor: Aljoša Jerman Blažič | Monitor April 2006
  • Pisma bralcev: marec 2006

    Odločil sem se, da vam napišem nekaj besed na temo razvoja informacijskih sistemov v zadnjih desetih letih.

    Objavljeno: 28.3.2006 15:13 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Marec 2006
  • Pisma bralcev: december 2005

    Ukvarjamo se s prodajo, svetovanjem in vzdrževanjem fotokopirnih strojev, tiskalnikov. Prosil bi vas za nasvet: želim ugotoviti, kakšno pokritost ima določen dokument. Rad bi določil pokritost strani, če ima dokument sliko čez polovico strani ali čez vso stran. Mi lahko pomagate?

    Objavljeno: 28.3.2006 15:12 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor December 2005
  • Pisma bralcev: februar 2006

    V času, ko se T-2 prepira s Telekomom, se jaz ukvarjam s tem, da mi doma ne bi bilo treba uporabljati GPRS na ročnem računalniku za prebiranje elektronske pošte.

    Objavljeno: 28.3.2006 15:12 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Februar 2006
  • Pisma bralcev: januar 2006

    Kupujem nov zaslon LCD za približno 85.000 tolarjev, pa me zanima, katerega naj kupim. Uporabljal ga bom za brskanje po spletu, pisarniška dela in igre. PC je nov, tako da je zdaj na vrsti zaslon. Pri trgovcu imam ugledan Neovo M19B, pa me zanima, ali ga je pametno kupiti in ali trg ponuja kaj boljšega, oz. kaj mi priporočate.

    Objavljeno: 28.3.2006 15:12 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Januar 2006
  • Odprtokodno usmerjanje

    Nekateri internetni usmerjevalniki, namenjeni rabi doma, v resnici zmorejo dosti več, kot navajajo izdelovalci. Skrivnost je v izboljšani strojni programski opremi (firmware), napisani s strani računalniških zanesenjakov.

    Objavljeno: 28.3.2006 01:56 | Avtor: Grega Šimenc | Monitor Marec 2006
  • Generacija 3,5, pohitreni UMTS

    Še preden je zaživel tretji rod mobilnega omrežja, je postalo jasno, da temeljne prenosne hitrosti (do 384 Kb/s) ne bodo kos zahtevam, ne samo prihajajočim, temveč tudi trenutnim (internetnim) storitvam. Za omrežje UMTS so bile zato razmeroma hitro pripravljene razširitve, ki bodo na podlagi trenutne infrastrukture povzdignile podatkovni prenos do teoretičnih 14,4 Mb/s, kar ponekod celo prekaša danes razširjene širokopasovne povezave v stacionarnem omrežju.

    Objavljeno: 28.3.2006 00:22 | Avtor: Aljoša Jerman Blažič | Monitor Marec 2006
  • Od mehaničnega Turka do digitalnega velemojstra

    Razvoj računalniškega šaha ima zanimivo in pestro zgodovino, tesno prepleteno z razvojem računalništva. Bil je vzpodbuda za raziskovalce in inženirje, pa tudi nekakšno merilo za zmogljivost računalnika za vse tiste, ki jim megaherci in gigaflopi niso veliko pomenili. Čim bolje je znal računalnik igrati šah, tem zmogljivejši je bil.

    Objavljeno: 28.3.2006 00:22 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Marec 2006
  • Tehnomanija: marec 2006

    Večni dvoboj na področju zmogljivosti mikroprocesorjev je ubral nova pota. To, kar so bili v preteklosti megaherci, postajajo zdaj procesorji z več jedri. Med tem, ko dvojedrni procesorji šele dodobra prihajajo na trg, se izdelovalci že pripravljajo na novo bitko procesorjev s štirimi jedri, ki naj bi se zgodila predvidoma leta 2007. Tako Intel kot AMD bosta v kratkem razgrnila svoje strategije na tem področju, a to ni zanimivo za vsako rabo. Medtem ko procesorje z več jedri brez težav vidimo v strežnikih, ki obdelujejo veliko količino podobnih transakcij (na primer strežba spletnih strani), je namreč vzporedno izvajanje kode v računalnikih za osebno povsem druga pesem. Velika večina današnjih programov, denimo, sploh ne zna izrabiti več jeder, vprašanje pa je tudi, koliko lahko tak pristop posameznemu uporabniku koristi tudi v prihodnje. Intel in AMD pa omenjata, da bo razvoj procesorjev morda nekega dne pripeljal do izdelkov, ki bodo imeli tudi po deset ali celo sto jeder na čip. Zdi se, da nas v tem primeru čakajo še korenite spremembe.

    Objavljeno: 27.3.2006 23:42 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Marec 2006
  • Mozilla Thunderbird

    Potem ko je Mozilla dobivala nove in nove možnosti, je postajala tudi vedno bolj nabrekla, zato je kmalu postalo jasno, da bo nekje počilo. Najprej se je iz debla programske zbirke odcepil spletni brskalnik, Mozilla Firefox. In ker ni trajalo prav dolgo, da so uporabniki z njim množično nadomeščali svoje dotedanje brskalnike, celo Mozillo, se je izvalil nov ptič.

    Objavljeno: 8.3.2006 19:14 | Monitor Junij 2004
  • Drzna namestitev Gentoo

    Gentoo Linux je precej nenavadna zadevščina in nameščati Gentoo je nekaj takega, kot bi sestavljali svoj avtomobil, če ne kar izdelovali dele, ki bodo pozneje sestavljali naš avto. Kaj sploh je Gentoo? Daniel Robbins, oče Gentooja, ni bil zadovoljen s ponudbo GNU/Linuxa. Distribucije, ki so bile na voljo, so se mu zdele preveč zapletene, neprimerne, orodja, ki so bila na voljo, pa niso počela tega, kar si je želel. Tako sta se rodila Gentoo in portage, koncept in orodja za vzdrževanje, prevajanje in nadgradnjo paketov distribucije. Uporabniki BSD se bodo najbrž nasmehnili in pomislili na sistem ports, ki počne prav to.

    Objavljeno: 8.3.2006 19:14 | Avtor: David Klasinc | Monitor Junij 2004
  • Na kratko iz spleta: junij 2004

    Naša domača Adria sicer ne sodi med poceni letalske družbe, a jo čedalje ostrejša konkurenca sili v zniževanje cen, zato se, preden se dokončno odločite, splača pogledati tudi na njeno spletno stran. Prav lahko se zgodi, da boste naleteli na ugodno priložnost in, recimo, v Amsterdam ali London odleteli ceneje kakor s katerim od sicer cenejših tekmecev.

    Objavljeno: 4.3.2006 16:33 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Junij 2004
  • Tehnomanija: februar 2006

    Ena od stalnic v računalniški industriji je tesna povezava družbe Dell z dvema poglavitnima partnerjema: Intelom in Microsoftom. Toda zdi se, da so časi brezpogojne zvestobe minili in vse več je podatkov, namigov in dokazov o tem, da se Dell ozira tudi drugam. Direktor družbe je nedavno izjavil, da so v Dellu odprti za možnost uporabe AMDjevih procesorjev, kar bi bilo za tega izdelovalca velikanski uspeh. Čez nekaj dni so izjavo sicer omilili, toda tudi najuglednejši analitiki menijo, da bo do konca leta 2006 Dell v svoji ponudbi imel vsaj en izdelek z AMDjevo tehnologijo. Za zdaj stavijo zlasti na procesorje Opteron, to pa pomeni - strežnike. Po drugi strani se je Dell odločil, da bo v Veliki Britaniji kot privzeti brskalnik v svojih računalnikih ponudil Firefox. Ob tem je podjetje dalo vedeti, da ne bo podprlo standarda HD DVD, katerega pobudnik je tudi Microsoft. To samo po sebi resda še ni velik prebeg v slogu družbe Apple in procesorjev Intel, pa vendar nakazuje, da se bodo morali tudi največji v prihodnje truditi, da bodo obdržali podporo partnerjev. Konkurenca torej deluje.

    Objavljeno: 27.2.2006 18:24 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Februar 2006
  • Od VisiCalca do Excela

    Dobrega četrt stoletja dolga zgodovina elektronskih preglednic je polna nenadnih preobratov, pravdanja, zamujenih priložnosti in velikih uspešnic, ki se jim lahko tudi precej zahvalimo za to, da so dandanes osebni računalniki tako razširjeni.

    Objavljeno: 27.2.2006 18:23 | Monitor Februar 2006
  • Koga pa vi spuščate v svoj dom?

    Vse prevečkrat se nam zdi, da je izboljšanje varnosti povezano s tako velikimi stroški, da si v domačem okolju preprosto ne moremo privoščiti varnih rešitev. A nekatere odprtokodne rešitve nas znajo prepričati tudi o nasprotnem. Smoothwall Express je odprtokodni požarni zid na podlagi Linuxa, ki je brezplačen. Pa je zato kaj manj učinkovit?

    Objavljeno: 2.2.2006 00:48 | Avtor: Aleš Kermauner | Monitor Januar 2006
  • Šifriranje podatkov

    Šifriranje vsebine diskov ni v datotečnih sistemih nobena posebna novost. Podpirajo jo skoraj vsi sodobni sistemi in neredko z njo nimamo posebnih težav. Po tem, ko jo enkrat omogočimo, je za ustrezno prijavljenega uporabnika nevidna. Fizično so podatki na nosilcu zapisani šifrirano, a se med branjem odšifrirajo, uporabijo v programih in pred zapisom znova šifrirajo. Takemu šifriranju pravimo tudi sprotno (on-the-fly encryption). Ima pa tak pristop, kadar je del operacijskega sistema, dve težavi: prva je, da smo odvisni od operacijskega in datotečnega sistema, ki ga uporabljamo. Pogosto pa si želimo zaupne podatke, ki so pravzaprav vredni šifriranja, prenašati med različnimi napravami. Šifrirani podatki na drugi napravi verjetno ne bodo dostopni, saj se bo skoraj gotovo razlikoval naš enolični uporabniški ključ (oznaka uporabnika, ki jo pozna sistem in je temelj šifriranja, ker pa ni neposredno povezana z uporabniškim imenom, je pogosto na različnih napravah povsem drugačna) ali pa bomo naleteli na nekoliko drugačno različico operacijskega ali datotečnega sistema, ki naših šifriranih podatkov ne bo prepoznal. Druga težava je povezana z zaupanjem. Algoritem šifriranja, ki je v rabi pri nekaterih operacijskih sistemih, ni nujno razkrit v obliki izvirne kode. Zanašati se zgolj na zagotovila izdelovalca, pa za tiste bolj paranoične nikakor ni dovolj dobro jamstvo za zadostno šifriranje.

    Objavljeno: 2.2.2006 00:48 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2006
  • Novice odprte scene: januar 2006

    Po več kot letu dni je izšla nova različica priljubljenega odprtokodnega brskalnika, ki je nastal na zapuščini Mozille. Najpomembnejša pridobitev Firefoxa 1.5 je sistem za samodejno posodabljanje, ki omogoča precej hitrejšo nadgradnjo brskalnika, brez vnovičnega prenosa celotne namestitve, ki je bil potreben doslej. S tem sistemom se je povečala predvsem varnost Firefoxa, saj bodo uporabniki imeli pogosteje nameščeno najnovejšo različico, izboljšano pa je tudi posodabljanje razširitev.

    Objavljeno: 2.2.2006 00:48 | Monitor Januar 2006

Arhiv

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji