Svetleče diode (LED) že dalj časa najdemo v obeskih za ključe, pred časom so se preselile tudi v ročne svetilke, pojavljajo se celo v avtomobilskih žarometih. Tudi v računalništvu je tehnologija LED naredila kar nekaj preskokov. Od okraševanja ohišij do osvetlitve naprednejših zaslonov LCD. Tokrat bomo pisali o "LEDicah" v projektorjih. In s tem ne mislimo na osvetlitev menujskih tipk.
Vsekakor se ga bomo lotili, že v kratkem.
V majski številki smo objavili članek z naslovom "Znova: odprta koda, da ali ne?", v katerem smo predstavili večno problematiko odprte kode v javni upravi - torej, ali lahko z uvajanjem naveze Linux/FOSS (konkretno Linux/OpenOffice) država prihrani zajeten kupček denarja, ki bi sicer v obliki licenc odtekel k Microsoftu. Pa je ceneje v resnici tudi bolj varno?
Hvala za pripombo na trditev v članku.
Časi se spreminjajo, s tem pa tudi navade in preference uporabnikov. Nedavna raziskava družbe Nielsen Online je tako pokazala, da so socialna družabna ????
Prav ste prebrali - "nadzor nad videom" in ne bolj običajni "video nadzor". Video posnetki, video kamere, spletne kamere, vse to je danes že zelo običajno, pa vendar se vsi strinjamo, da delo z videom v vseh oblikah še vedno zahteva zelo močno strojno in programsko opremo. Toshiba svojim najzmogljivejšim prenosnikom v ta namen dodaja poseben štirijedrni procesor in s tem omogoča nekaj zanimivih, skorajda futurističnih zmogljivosti.
No, vsaj kar zadeva ZDA, primerjava ne zdrži povsem. Tam je ponavadi vse bistveno ceneje. Gre za veliko večji trg, ki, za začetek, ne potrebuje lokaliziranih priročnikov za množico državi(ic )...
Operacijski sistemi so bili doslej skoraj brez izjeme mednarodni projekti, ki niso poznali meja. Toda v časih, ko internet posega v vse pore sodobne družbe, se utegne to spremeniti. Projekti nacionalnih operacijskih sistemov v resnici niso tako velika novost (spomnimo se samo slovenskega Pingota), preseneča pa povečano število iniciativ po vsem svetu, s katerimi želijo posamezne države postati bolj neodvisne od preostanka sveta. Ali, če želite, imeti večji nadzor nad kodo, ki jo uporabljajo, tudi v državnih ustanovah. Zadnji tak projekt (zasnovan seveda na Linuxu) nastaja v Rusiji, kjer so že tri regije začele z migracijo iz Microsoftovega okolja. Ruski projekt ima ambicijo in menda tudi podporo, da postane v državi vodilni. Toda govorimo o državi, ki je v preteklosti že pogosto razglašala "lokalno" tehnologijo, pa se ta ni nikoli znašla na trgu. Spomnimo se samo projektov mogočnih in zmogljivih klonov Intelovih čipov. Toda časi se spreminjajo.
Sodeč po gneči na barcelonskem sejmišču, na katerem je sredi februarja potekal kongres in sejem Mobile World Congress z letnico 2009, je jasno, da so mobilne telekomunikacije ena najbolj vročih panog ta hip. Izdelovalci mobilne opreme in mobilni operaterji nas bodo tudi letos znova skušali prepričati, da je njihova "roba" daleč najboljša ...
V svetu treh razsežnosti je pravzaprav zelo nenavadno, da si vizualna sporočila ogledujemo le v dveh dimenzijah. Si predstavljate revijo, ki jo držite v roki, v treh dimenzijah? Ali pa ogled svojih najbližjih na fotografijah z globino? Morda 3D televizijo ali pa celo igranje iger v 3D prostoru? Nekatere rešitve bodo prišle na vrsto šele v bližnji prihodnosti, nekaj pa je dosegljivih že danes.
Miha Rejc
Apple je v zadnjih letih v računalniški industriji zgled za uspešno in taktično poslovanje. Toda ali so temelji družbe res tako trdni, kot se zdi? Kako si drugače razlagati to, da se vsi sprašujejo (skupaj z vlagatelji, kar se že pozna na borzi), kaj bo, če na čelu družbe ne bo Steva Jobsa. Prvi mož Jabolka je namreč javno spregovoril o svoji bolezni (v nasprotju z govoricami naj ne bi šlo za raka) in nekaj tednov zatem celo napovedal polletno bolniško odsotnost. V javnosti pa panika. Tu se je najbolje pokazalo, da velike družbe ne bi smele biti odvisne od posameznika, pa naj bo še tako talentiran. Ali gre le za panično ravnanje javnosti ali dejstvo, bo seveda pokazal čas. Zgodovina je že enkrat pokazala, da Jobs preprosto zna narediti razliko. Kaj pa preostalih 32.000 zaposlenih?
Kabelski operater UPC, ki od jeseni ponuja trojček digitalnih telekomunikacijskih storitev (televizija - internet - telefon) v večini svojih kabelskih omrežij po Sloveniji, bo v začetku leta 2009 identično storitev začel ponujati tudi prek brezžičnih povezav. Storitev, ki bo imenovana kar Lastovka, bo namenjena predvsem uporabnikom zunaj urbanih naselij, ki nimajo dostopa niti do omrežja kabelske televizije niti do telefonskega omrežja, ali pa telefonsko omrežje ne omogoča širokopasovnega dostopa do interneta, kaj šele dostop do internetne televizije. V našem laboratoriju smo novo storitev preizkusili kot prvi.
Najprej čestitam k izbiri odličnega projektorja za domači kino! Tudi moja osebna preferenca so projektorji LCoS. Upam, da imate tudi primerno platno in zatemnjen prostor s stenami, ki niso preveč svetlo pobarvane? Najboljšo možno sliko boste seveda dobili predvsem z dobrimi izvori slike (satelitska televizija, filmi blu-ray ipd). "Najboljša slika" pa je precej odvisna tudi od osebnih preferenc in, kot rečeno, od lastnosti samega prostora.
Vsi že vrsto let pričakujemo, da bo Linux zavladal na področju osebnih računalnikov. Pri strežnikih z njim že nekaj časa ni več šale. Toda v nasprotju s pričakovanji je Linux nesporni kralj na povsem drugem koncu lestvice, pri najzmogljivejših računalnikih na svetu. Na zadnjem seznamu 500 najhitrejših superračunalnikov na svetu je kar 469 takih, na katerih deluje Linux kot primarni operacijski sistem ali pa je nameščen v mešanem okolju. Prvi superračunalnik brez Linuxa najdemo šele na desetem mestu, kjer je, zanimivo, sistem na Microsoftovi platformi Windows HPC Server. Poglavitni razlog? Če izvzamemo Linux, tekmecem primanjkuje primernih razvojnih orodij za izkoristek zmožnosti teh rekorderjev.
Video projektorji so še vedno in bodo verjetno vselej korak dlje od vse večjih ploskih televizorjev. Predvsem po velikosti slike, ki jo lahko projicirajo, še vedno pa tudi po kakovosti prikazane slike. Vendar pa je mogoče že tako odlično sliko visoke ločljivosti še nekoliko izboljšati. Dobrodošli v svet interpolacije gibanja.
Minolta se je pred leti združila s Konico, pozneje pa je skupno podjetje kupil Sony. Ves ta čas pa se je obdržal Minoltin standard (oziroma bajonet) za objektive, tako da lahko oba vaša objektiva brez težav uporabljate na Sonyjevih aparatih DSLR (ti so Alpha 900, 700, 350, 300 in 200). Glede na to, da ste navajeni delati z zrcalno refleksnim aparatom, svetujemo nakup enega od teh. Izstopa predvsem vstopni model Alpha 200, ki je sodobnik vašega Dynax 4. Aparat stane manj kot 400 evrov, skupaj z osnovnim objektivom okrog 520 evrov, v kompletu z dvema objektivoma (18-70 mm ter 75-300 mm) pa dobrih 600 evrov. Velja omeniti, da ima večina digitalnih aparatov SLR (tudi omenjena A200) tipalo, manjše od velikosti navadnega filma. To pomeni da se vsi objektivi (torej tudi vaša dva) obnašajo, kot da bi jih pomnožili s faktorjem 1,5. 50 mm objektiv tako postane 75 mm objektiv. Izjema je najdražji aparat, model Alpha 900, ki ima enako veliko tipalo kot film, je pa zato zelo drag, ohišje velja 2850 evrov.
Programerji pri razvoju novih programov včasih zaradi lažjega testiranja počnejo prav hecne reči, pogosto pa pri tem pozabijo "pospraviti" za seboj. Nekaj takega se je očitno zgodilo tudi v Googlu pri razvoju platforme Android. Novi telefon T-Mobile G1 se preprosto vnovič zažene, če v kateremkoli programu, recimo odjemalcu elektronske pošte, vtipkamo besedo "reboot", To, kar je ena najbolj bizarnih napak v zadnjem času, je odkrilo nekaj uporabnikov povsem slučajno, med tipkanjem besedil. Google je med tem "napakico" že popravil. Kaj za vraga so mislili?
Elektronski papir bo spremenil naša življenja. Elektronski papir bo izrinil navadnega. Elektronski papir bo rešil drevesa. Pa bo res tako, ali pa bo elektronski papir šel po poti pisarne brez papirja, ki nam jo tudi že obljubljajo kakšno četrtletje?
Pojavil se je bralnik. Mini aparat žepnega formata, ki ponuja vsebine knjig na zaslonu. Tiskana knjiga, ki je od Guttenberga dalje suvereno dominirala, je dobila novega tekmeca. Klasični računalnik, na katerem ste lahko prebirali knjižne vsebine, navzlic svoji priročnosti ni postal resen konkurent knjigi. Napornost gledanja v bleščavi zaslon je tak hendikep, da knjige ne ogrozi.
1. V običajnem "diamantu" (HTC Diamond) merilec pospeškov skrbi za zasuk zaslona vedno, out-of-the-box, na Touch Pro pa to ni delovalo, niti tega nismo
našli med nastavitvami. Med brskanjem tega nismo preizkušali, prav tako
nismo igral iger.
Tisti bolj izkušeni (da ne rečemo, starejši) ljubitelji zabavne elektronike pogosto malo za šalo, malo zares tarnajo, da izdelovalci že lep čas ne delajo tako zanesljivih izdelkov kot nekoč. Čeprav take trditve pogosto temeljijo predvsem na občutku, ne na trdnih dokazih, je dejstvo, da je kar nekaj razlogov, zakaj bi bilo smiselno podaljšati življenjsko dobo izdelkov. Ne nazadnje izdelek, ki je dlje čase v rabi, manj onesnažuje okolje. Japonski izdelovalec matičnih plošč Giagabyte je prisluhnil tem kritikam in predstavil novo družino izdelkov, imenovano Ultra Durable 3, ki imajo v svojih povezavah dvakrat več bakra kot običajne matične plošče. Več bakra pomeni manjšo upornost, boljši izkoristek energije, pa tudi daljšo življenjsko dobo. Skrbno so izbrali tudi druge komponente, kot so na primer kondenzatorji, in dosegli življenjski cikel vsaj 50.000 ur, precej več kot navajajo za današnje običajne izdelke. Ali smo omenili, da so te plošče tudi bolj primerne za "navijanje"?
O tem smo sicer že pisali (in še bomo), nazadnje v tem članku, ki opisuje dogodivščine kolega, ki je imel pri nakupovanju manj sreče kot vi:
www.monitor.si/clanek/realne-nevarnosti-virtualnih-nakupov/
Eden od razlogov, zakaj je Apple v zadnjih letih vse bolj uspešen, je zagotovo tudi ta, da izdelujejo tako strojno opremo kot operacijski sistem za svoje računalnike. Tako lahko bolje prilagodijo delovanje obeh gradnikov. V zadnjem času je vse večkrat slišati, da bodo morda drugi velikani na področju računalništva tak koncept začeli kopirati. Po nekaterih informacijah naj bi Hewlett-Packard, sicer največji izdelovalec osebnih računalnikov, razmišljal o razvoju svojega operacijskega sistema, ki bi bil bolj prijazen od okolja Windows Vista in bolj podoben MacOS. Temeljil naj bi na Linuxu, vendar s številnimi spremembami, zlasti na področju upravljanja uporabniškega vmesnika, denimo pri zaslonih, občutljivih za dotik. HP namreč prodaja računalnike TouchSmart PC, s katerimi ima še velike načrte.
Kupci pričakujejo, da imajo sodobni prenosni računalniki zmogljivo grafiko in hkrati majhno porabo energije. Toda z namenskimi grafičnimi procesorji, ki so v rabi v večini današnjih zmogljivejših prenosnikov, je to zelo težko doseči. Kljub nasprotnim trditvam imajo izdelovalci cel kup težav z integracijo grafike v sistemske nabore oziroma same procesorje. Še največ težav ima največji med njimi, družba Intel, pri katerih grafika v sistemskih naborih močno zaostaja za namenskimi grafičnimi procesorji.
Ne, pri polju raid 0 to žal ni mogoče. V "resnih" strežnikih je sicer mogoče polja RAID 5 nadgrajevati s treh na štiri ali več diskov, pri majhnih NASih pa tudi to ni mogoče.
Nova moda, prej kot dejanska potreba, so nedvomno pomnilniški diski SSD. Videti je, da bo to ena najbolj vročih tehnologij v naslednjih dveh letih, saj se na vstop na to področje pripravljajo domala vsi izdelovalci klasičnih diskov, k njim pa moramo prešteti še množico ponudnikov, ki sicer izdelujejo izdelke s pomnilniki Flash RAM, kot so, denimo, SanDisk. Seagate namerava tako začeti prodajati lastne pomnilniške diske v začetku leta 2009. To seveda pomeni, da bodo cene najbrž začele krepko padati. Danes je cena še vedno nekako 3,6 dolarja na GB, to je vsaj petnajstkrat več kot pri klasičnih diskih. Analitiki menijo, da lahko s primernim volumnom proizvodnje in nekaterimi tehničnimi novostmi razliko odpravijo že v nekaj letih, čeprav bodo dolgoročno magnetni diski še vedno v prednosti glede absolutne zmogljivosti. Seagate, denimo, za naslednje leto napoveduje 3,5-palčni disk z zmogljivostjo 2 TB.
O panoramskih fotografijah smo v Monitorju že pisali, a smo takrat zgodbo kar precej omejili - omenjali smo le panorame, ki se razširjajo v eno smer. Ker pa si pri ogledovanju sveta navadno privoščimo malo več svobode in pogled premikamo tudi gor in dol, se posvetimo še drugi vrsti panoramskih fotografij - prostorskim slikam.
Pismo smo morali zaradi dolžine nekoliko skrajšati in prirediti.
Spletna solata je s popularizacijo spletnih dnevnikov, ki so s preprostim vmesnikom in spodobno obliko navdušili več deset milijonov ljudi po vsem svetu, postala bogatejša še za nekaj glav radiča. Ljudje so se morali iz pasivnih klikerjev po spletnih mestih, na katerih se je vsebina spreminjala nekajkrat na leto, preleviti v spletne lovce, ki so vsak dan spreminjajoče se spletne vsebine konzumirali hitro in sproti. Na pomoč jim je prišla tehnologija, ki je zelo olajšala urejanje in prebiranje blogov.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
