Drugi digitalni multipleks bo pravočasno!

Objavljeno: 24.2.2011 09:25 | Avtor: Boris Horvat | Kategorija: Vklop | Revija: Avgust 2010

Analogne televizije bo konec 1. decembra, digitalno pa že poteka, vendar samo na enem multipleksu (digitalnem omrežju), ki ga vzdržujejo Oddajniki in zveze pri Radio televiziji Slovenija. Jeseni naj bi končno začel delovati tudi drugi multipleks komercialnega ponudnika Norkring. Pogovarjali smo se z g. Christianom Skottunom, operativnim direktorjem Norkringa za mednarodne projekte.

Norveško podjetje Norkring lahko primerjamo s slovenskim Oddajniki in zveze, ki načrtujejo, gradijo in vzdržujejo omrežje televizijskih (in radijskih) oddajnikov za potrebe Radio televizije Slovenija. Edina razlika je v tem, da so Oddajniki in zveze samo posebna enota v okviru Radia televizije Slovenije, medtem ko je Norkring samostojno podjetje v 100% lastni norveškega telekomunikacijskega ponudnika Telenor. Zaradi regulacije in morebitnega konflikta interesov takšna prihodnost (samostojne poti) verjetno čaka tudi Oddajnike in zveze.

Norkring, ki je bil ustanovljen leta 1996 in je od leta 1999 v 100 % lasti Telenorja, ima izkušnje z gradnjo omrežja DVB-T predvsem na Norveškem, kjer je za televizijskega ponudnika Telenor zgradil pet multipleksov s tri tisoč digitalnimi oddajniki DVB-T na 450 različnih lokacijah, leta 2007 pa so začeli delovati tudi onkraj meja Norveške. Marca 2009 je bil ustanovljen Norkring België z nakupom obstoječega sistema prizemeljskih oddajnikov na Flamskem in v Bruslju, na podlagi katerega so začeli graditi omrežje DVB-T (flamski del Belgije je po površini štirikrat večji od Slovenije).

Norkring bi moral po določilih razpisa do 1. septembra 2009 zagotoviti 70-odstotno pokritost prebivalstva Republike Slovenije s signalom DVB-T omrežja drugega multipleksa, leto dni zatem pa bi moral pokriti že 85 odstotkov prebivalstva naše države. V multipleksu, ki ga bo upravljal, mora pod enakimi pogoji zagotoviti možnost razširjanja najmanj osem televizijskim programom, katerih izdajatelji so dobili dovoljenje za razširjanje v digitalni radiodifuzni tehniki. Zaradi različnih objektivnih okoliščin (predvsem je projekt potreboval čas, da je dozorel) se bo oddajanje na drugem multipleksu začelo šele 1. septembra 2010, to je točno eno leto pozneje, vendar naj bi bila pokritost že takoj 75-odstotna (z 18 oddajniki) in do 1. decembra 2010 85-odstotna (s 26 oddajniki). APEK zaradi zamude (zaenkrat) ni kompliciral, upajoč, da bo projekt kljub vsemu stekel kot načrtovano do 1. decembra. Višja pokritost bi zahtevala prevelike stroške, ki jih komercialne televizije ne bi bile pripravljene plačati (tako da pokritost drugega multipleksa nikoli ne bo dosegla pokritosti prvega). Spomnimo se lahko zapleta na začetku tega leta, ko so slovenske komercialne televizije prekinile pogodbo z Oddajniki in zvezami zaradi previsokih stroškov oddajanja DVB-T in je potem Ministrstvo za šolstvo "podkupilo" s sofinanciranjem analognega oddajanja.

Norkring letos intenzivno gradi omrežje DVB-T, pri tem pa uspešno sodeluje z Oddajniki in zvezami, saj svoje oddajnike postavlja kar na televizijske stolpe, ki so jih zgradili Oddajniki in zveze (lastnih stolpov namreč ne sme postavljati). Komunikacijske poti seveda uporablja svoje, oziroma pri obstoječih telekomunikacijskih ponudnikih, telekomunikacijsko centralo pa je postavil v Dobu pri Domžalah na sedežu podjetja STN d.o.o., kjer ima zagotovljeno odlično telekomunikacijsko infrastrukturo (če se peljemo po avtocesti proti Mariboru, lahko pred Dobom na levi strani vidimo njihovo baterijo satelitskih anten). STN namreč že ima digitalne povezave z vsemi televizijami.

Norkring je zaenkrat podpisal pogodbo o prenašanju digitalnega signala s televizijo Pink, pogovarja pa se tudi z nekaterimi drugimi televizijami (uradno s TV 3, TV Primorka, Kanal A, RTS, Vaš kanal), verjetno pa tudi z drugimi, ki so že pridobile licence za digitalno oddajanje (POP TV, Prva TV, Tele 59, TV Novo mesto). Našteli smo sicer več televizij, kot jih omogoča osem kanalov na enem multipleksu, vendar so digitalni multipleksi v Sloveniji razdeljeni na tri področja in nekateri programi bodo oddajali samo krajevno. Norkring ima razvit tudi sistem za plačljivo televizijo DVB-T, čeprav zanjo ne vidi komercialnega smisla (na DVB-T). Nobenih dogovorov pa nima s tujimi komercialnimi televizijami (npr. HBO, National Geographic, Discovery ipd). Ljubitelji teh kanalov, ki so večinoma plačljivi, si bodo torej morali omisliti alternativne načine televizijskega sprejema (kabelski DVB-C, internetni IPTV oziroma satelitski DVB-S).

Eden od oddajnikov je tudi na stoplu na Pohorju

G. Skottun je izpostavil izkušnje Norkringa, ki so jih pridobili pri postavljanju digitalnega omrežja zemeljske televizije na Norveškem, kjer vladajo ekstremne vremenske razmere in kjer gre za velikanske razdalje. Kot zanimivost povejmo, da za sinhronizacijo oddajnikov (SPF) ne uporabljajo ločenih sprejemnikov GPS na vsakem oddajniku, temveč imajo lastno tehnologijo, ki je menda edinstvena na svetu. Natančna sinhronizacija je potrebna, da se dva sosednja oddajnika pri sprejemanju ne motita (da ne prihaja do motenj zaradi interference).

G. Skottun tudi pravi, da je postavitev DVB-T cenejša od satelitskega DVB-S, predvsem pa omogoča nacionalno avtonomijo. Glede alternative, ki jo predstavljata DVB-C oziroma DVB-S, pa pravi, da se po njihovih izkušnjah določen delež gledalcev (5-30 %) odpove kabelski televiziji, ko dobi možnost digitalne prizemeljske televizije DVB-T. Ljudje se tudi raje odločajo za DVB-T (pred DVB-S), če imajo v obeh primerih enako ponudbo.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki