Od tržnice do železja

Objavljeno: 18.2.2011 | Avtor: Uroš Mesojedec | Kategorija: Dosje | Revija: Februar 2011

Brskalnik Google Chrome se razvija z neusmiljenim tempom in počasi prerašča tudi v čisto pravi operacijski sistem prihodnosti. Google je nedavno predstavil dve pomembni novosti, povezani z njim, spletno tržnico programov in prve prenosnike, ki za temeljno programsko opremo uporabljajo kodo projekta Chromium OS.

Od tržnice do železja

Google je tiho pripravljal lasten spletni brskalnik in ga na veliko presenečenje javnosti razkril svetu leta 2008 kot Google Chrome. Odtlej je nenehno v razvoju in izpopolnjevanju in zdaj že predstavlja ključni element prihajajočega operacijskega sistema za sodobne lahke odjemalce. Že od prve predstavitve Chroma je Google zagotavljal, da bodo zanj omogočili tudi razvoj uporabniških razširitev. Podrobnosti so počasi prihajale v javnost, podpora razširitvam pa je izšla v razvojni različici septembra 2009, decembra istega leta pa so razširitve postale uradno podprte in dokumentirane. Leto kasneje so razširitve, skupaj s temami in spletišči, postale del nove strategije popularizacije spletnih programov, ki jih Google ponuja skozi novo storitev, Chrome Web Store (chrome.google.com/webstore).

Chrome Web Store

Zamisel tržnice programov, ki jo je končnim uporabnikom nadvse uspešno predstavil Apple na svojem iPhonu, se hitro seli tudi k drugim ponudnikom programske opreme. Google jo želi izkoristiti za dvig ozaveščenosti in rabe spletnega programja, katerega izvajalno okolje je sodoben spletni brskalnik Chrome. Na tržnici programov, ki je izpostavljena na novo odprtem zavihku brskalnika Chrome s posebno rubriko na vrhu, najdemo različne spletne aplikacije, pa tudi razširitve in teme (preobleke) za brskalnik. Čeprav je večina spletnih programov na tržnici izpostavljena le kot nekoliko ozaljšani zaznamki oz. naslovi URL do znanih spletišč, bomo našli tudi nekatere poizkuse precej drugačnih, bolj bogatih spletnih izkušenj, kot je brezplačna spletna aplikacija za branje člankov časopisa New York Times.

Tržnica sicer omogoča tudi prodajo spletnih programov, vendar trenutna ponudba plačljivih aplikacij obsega predvsem spletišča, ki so dostopna tudi brezplačno, zaračunajo pa katero od dodatnih storitev. Zgled takšne je npr. aplikacija revije Sports Illustrated, ki ponuja številne brezplačne fotogalerije, za ogled nekaterih posebej aktualnih ali zanimivih pa je treba plačati. Veliko ponujenih programov izkorišča zmožnosti vse bolj naprednega standarda v nastajanju, HTML5, ne manjka pa tudi spletnih programov, ki so v celoti izdelani v tehnologiji Adobe Flash, a ker je predvajalnik zanje kar sestavni del zadnjih različic Chroma, so takoj nared, ne da bi nameščali posebne vsadke.

Kot omenjeno, je povezava do tržnice izpostavljena na vsakem novo odprtem zavihku, lahko pa tudi neposredno odpremo njen spletni naslov. Odpre se nam lično oblikovana spletna stran z izpostavljenimi programi in nekaterimi rubrikami (najbolj priljubljene, najbolje ocenjene ...) ter menuji za dostop do različnih skupin po namenu, na voljo so celo tematsko zaokrožene skupine spletnih programov. Ko najdemo zanimiv program, lahko nanj le pokažemo z miško in prikaže se namig s kratkim opisom in povprečno oceno uporabnikov. Še klik in odpre se predstavitvena stran programa s podrobnim opisom in zaslonskimi posnetki ter gumbom "Install". Za samo namestitev se moramo na tržnico še prej prijaviti z računom Gmail ali Google Apps. Namestitev v resnici doda nekoliko olepšani zaznamek na stran novega zavihka. Tak zaznamek ima veliko ikono in možnost nastavitve, kako se program ob zagonu odpre, kjer lahko izbiramo med novim zavihkom, novim pripetim zavihkom, novim oknom ali celozaslonskim načinom. Možno je tudi dodati ikono spletnega progama na namizje ali sistemski menu oz. dok. Skratka nekaj, kar smo lahko dosegli tudi prej, vendar s precej telovadbe z zaznamki in nastavitvami. S spletno tržnico je raba spletnih programov v brskalniku Chrome olajšana do skrajnosti in predvsem privlačno zapakirana, kar bo marsikateremu uporabniku odprlo novo obzorja, saj se le redki zavedamo, kaj vse je danes že na voljo kot spletni program, ki deluje, kjerkoli lahko pridemo do sodobnega spletnega brskalnika. Morda celo na lahkem odjemalcu, ki ima operacijski sistem zgrajen prav okoli njega.

Tržnica programov je dostopna prek na novo odprtega zavihka.

Programi v tržnici Chrome Web Store so izpostavljeni skozi različne skupine.

Chrome OS

Tržnica programov in njeno izpostavljanje skozi nov zavihek brskalnika Chrome sta pomembni prvini za nov operacijski sistem iz Googla, ki je bil napovedan lani, z nekoliko zamude pa naj bi na prvih lahkih odjemalcih prišel med uporabnike v prvi polovici letošnjega leta. No, Googlu se je nekako celo uspelo držati dane obljube o dostopnosti Chrome OS še v letu 2010, saj je izbrancem že ponudil lastno napravo (izdelal jih je seveda tajvanski partner), lahki prenosnik Cr-48 (ime izvira iz kemijske oznake posebej nestabilnega izotopa kroma, kar naj bi ponazarjalo hiter tempo njegovega razvoja), ki pa ni na voljo v prosti prodaji in rabi kot zadnji na pol javni preizkus novega operacijskega sistema, preden bo ta na voljo vsakomur.

Chrome OS je poizkus radikalno drugačnega operacijskega sistema, katerega edina naloga je čim prej zagnati spletni brskalnik, ki je praktično edino izvajalno okolje za preostalo programsko opremo. Jasno je, da tak sistem potrebuje stalno povezavo v internet, drugače je praktično neuporaben. Google je za temelj sistema, kot je to že v navadi, izbral prilagojeno jedro Linuxa, ki ga je opremil s preprostim in učinkovitim grafičnim podsistemom, v katerem se izvaja brskalnik Chrome. Celota je otrebljena vsakršnih nepotrebnih priveskov in je namenjena sistemom z negibnimi diski (SSD), zato se požene zelo hitro, prav tako se hitro uspava in zbudi iz hibernacije. Uporabniku je zakrit tudi datotečni sistem, saj je namen sistema, da lastne vsebine shranjujemo v oblaku, pri ponudnikih spletnih programov. Tako lahko prenosnik s Chrome OS celo izgubimo, pa svojih podatkov ne bomo ogrozili, saj so shranjeni v oblaku.

Glede na to, da bomo napravo Cr-48 pri nas težko dobili, lahko vsaj izkusimo uporabnost sistema s pomočjo hekerjev, kot je Hexxeh (mimogrede, sam zase pravi, da je star 17 let), ki na podlagi objavljene kode odprtokodnega projekta Chromium OS redno pripravljajo sistemske slike za pomnilnike USB, s katerih lahko poizkusimo zagnati sistem tudi na svoji napravi. S spletišča chromeos.hexxeh.net lahko prenesemo sistemsko sliko za prilagojeni Hexxeh Chromium OS, sliko za zagon v virtualiziranem okolju VMWare ali tudi "čisto" sistemsko sliko, ki je skoraj vsak dan pripravljena iz sveže, nespremenjene kode odprtokodnega projekta Chromium OS. Kot pri spletnem brskalniku Chrome je Google tudi veliko večino kode projekta Chrome OS izpostavil kot odprtokodni projekt, tako da si lahko vsak posameznik ali podjetje izgradi čisto ali prilagojeno obliko sistema za rabo na lastni napravi.

Prenosnik s Chrome OS je v resnici prenosni spletni brskalnik.

Mi smo preizkusili Hexxehovo sliko za ključek USB na lahkem prenosniku Asus EeePC 1005HA, kjer deluje brez težav in prepozna vso strojno opremo. Na naslovu chromeos.hexxeh.net/wiki sicer lahko najdemo dokaj izčrpno dokumentacijo o nameščanju sistema, skupaj s seznamom združljive strojne opreme. Preizkusili smo tudi "čisto" namestitev 0.9.135, ki je prav tako delovala in je še bolj izpopolnjena, a brez nekaterih Hexxehovih dodatkov. Sistem se na podprti strojni opremi brez težav zažene neposredno s ključka USB, torej nam za preizkus ni treba ničesar nameščati, vsebina diska ostane nedotaknjena. Po hitrem zagonu sledi kratka prilagoditev, kjer izberemo jezik sistema in tipkovnice, slovenščina je že podprta, izbrati pa moramo tudi povezavo v internet, lahko žično ali brezžično, seveda če je jedro sistema uspešno prepoznalo našo železnino. Če imamo vgrajeno kamero in jo sistem prepozna (na Eee jo je), nam ponudi, da svojo prijavo opremimo še z lastno sliko. Zatem se lahko v sistem prijavimo kar z računom Gmail ali Google Apps (če smo za domeno že omogočili druge storitve Googla). Ker brskalnik Chrome že nekaj časa ponuja sinhronizacijo zaznamkov, razširitev, tem in aplikacij z oblakom, bomo tisti, ki to možnost izkoriščamo, že po prijavi takoj doma. Brskalnik se bo uskladil s shrambo v oblaku in takoj lahko odpremo lastne zaznamke ali poženemo katerega od "nameščenih" spletnih programov (nališpanih zaznamkov). Filozofija lahkega odjemalca je s Chrome OS zelo jasna: naprava je le eno od oken v svet računalništva v oblaku in po ustrezni prijavi si lahko svoje okolje odpremo na najrazličnejših napravah, seveda če podpirajo ali brskalnik Chrome ali sistem Chrome OS.

V ozadjju se v resnici skriva Linux. Kar pa uporabnikov ne bo zanimalo.

Čeprav se zdi, da je uporabniški vmesnik Chrome OS le čez ves zaslon razširjeno okno spletnega brskalnika, skriva sistem še nekaj presenečenj. S kombinacijo tipk Ctrl+Shift+N tako npr. odpremo novo okno za zasebno brskanje. Preprosti grafični podsistem Chrome OS nam tudi novo okno raztegne čez ves zaslon, vendar lahko med odprtimi okni preklapljamo z znano kombinacijo Alt+Tab. Razlika je le v tem, da je vsako od oken vedno raztegnjeno čez ves zaslon, se pa izmenjujejo s hitro animacijo. Chrome OS celo omogoča odprtje novega okna z omejeno ukazno lupino (shell). Prikliče jo kombinacija Ctrl+Alt+T. Tu lahko izvajamo le nekaj ukazov, med njimi pa je tudi "shell", ki odpre pravo ukazno lupino spodaj ležečega Linuxa, tako lahko vidimo, kaj se v resnici skriva spodaj, vendar bo to zanimalo le redke. Tipični uporabniki sistema naj ne bi imeli odpravka niti z datotekami, kaj šele z ukazno lupino spodaj ležečega sistema. Zanje je Chrome OS le okno v splet.

Že ob namestitvi ChromeOS nas je presenetila ponudba s slovenščino. Še posebej, ker je Googlov Android tudi dandanes še ne ponuja.

Mnogi se sicer sprašujejo o smislu takega sistema. Predpostavke za njegovo rabo, kot je lahek sistem z negibnim diskom (SSD) in stalna (brezžična) povezava v internet, še niso nekaj vsakdanjega. Po drugi strani je zasnova sistema silno trdoživa, varna in prilagodljiva, kar naj bi skupaj s pričakovano nizko ceno naprav pomenilo predvsem privlačno alternativo za številna poslovna namizja, ki danes terjajo drago vzdrževanje, čeprav so v rabi predvsem kot terminali spleta. Po drugi strani so kot dodatni sistem lahko zelo privlačni tudi v domačem okolju, saj bo sistem zelo odporen za različno zlonamerno kodo in ga bo mogoče uporabljati kot lahko alternativno spletno okolje, zaradi sinhronizacije z oblakom povsem usklajeno z brskalnikom, ki ga sicer uporabljamo na "glavnem" domačem računalniku. Mnogi se tudi sprašujejo, ali ni za lahek sistem primernejši drugi, zelo uspešen Googlov sistem, Android. Google zaenkrat odgovarja, da je ta predvsem prilagojen drobnim napravam z vmesnikom na dotik, medtem ko je Chrome OS sistem za naprave z večjimi zasloni in tipkovnico, čeprav je bilo iz ust vodilnih že slišati, da se bosta sistema nekje v prihodnosti gotovo zlila v eno, kar glede na isto osnovo obeh ne bi bilo nobeno presenečenje.

Kakorkoli že, Chrome OS je zanimiv poizkus povsem drugačnega sistema, ki stavi predvsem na moč spleta in želi iz računalnika odstraniti vso odvečno kramo, ki je v glavnem vir frustracij (manj izkušenih) uporabnikov. Glede na čas, ki ga prebijemo v spletu, bi si upali trditi, da bo znal najti svojo tržno nišo, odgovornost za njegov uspeh pa si delijo tudi izdelovalci strojne opreme, ki imajo s kodo Chromium OS, tako kot pri Androidu, skoraj povsem proste roke.

Trgovina na Macih

Zamisel tržnice programov je, kot pri številnih inovacijah osebnega računalništva, prišla iz Appla kot odgovor na želje razvijalcev, da bi tudi sami ponudili domorodne programe za revolucionarni iPhone, ki je sprva predvideval le uporabniško programsko opremo v obliki spletnih aplikacij. Zamisel je bila tako uspešna, da je povzročila novo revolucijo, vznik tržnice programov na vseh sodobnih sistemih, od mobilnih naprav (telefoni, tablice) preko lahkih prenosnikov (Chrome OS) pa vse do namizij, kjer je spet vodilni ponudnik Apple, ki je po zgledu tržnice za pametni telefon zdaj ponudil tudi tržnico za sisteme z Mac OS X. Mac App Store sledi vsem značilnostim tržnice, znane z naprav s sistemom iOS. Apple od razvijalcev zahteva, da se prijavijo v poseben program, programsko opremo morajo razvijati na sistemih z Mac OS X in pri tem upoštevati določene omejitve, končani izdelek pa gre še vedno v presojo Applu, ki ima zadnjo besedo pri tem, ali bo program na voljo v tržnici ali ne. Če se izdelek prodaja, Apple še pobere svojo provizijo (30 % maloprodajne cene), v zameno pa ponudi robustno infrastrukturo za distribucijo in zaračunavanje.

Vsekakor je tržnica pomembna inovacija za končne uporabnike, ki jih osebno računalništvo zaradi silne prilagodljivosti, ki pa jo je hitro mogoče tudi zlorabiti, pogosto spravlja v obup. Tržnica, kot si jo je zamislil Apple, ponuja varno okolje, na katerega se lahko zanesemo. Programe lahko preprosto kupujemo, nameščamo in tudi odstranjujemo, ne da bi se bali, kaj vse nam bodo v sistemu pokvarili ali nas poizkusili kako drugače prevarati. Zato ne čudi, da so številni ponudniki programske opreme za Mac OS X že napovedali svojo zavezo Mac App Store, nekateri bodo to tržnico izkoristili celo kot edini kanal za prodajo lastnega programja.

Po drugi strani se uporabniki s takšno tržnico odrekajo določeni svobodi pri izbiri, kaj vse lahko na svoj sistem namestijo. Mnoge jezi tudi to, da že kupljene programske opreme ni mogoče nadgraditi z enako ponudbo s tržnice. Štejejo le nakupi v njej. Če smo (prejšnjo) različico istega programa kupili po kakem drugem kanalu, to v tržnici ne šteje, tam so na voljo nadgradnje le za programje, kupljeno na tržnici.

Po drugi strani pa se ne dajo niti hekerji. Kot pri zlomu zaščite iPhona so že ponudili pripomočke, ki odklenejo tržnico in omogočajo različne obvoznice okrog zaščite in tudi okrog plačevanja, seveda pa s tem uporabnike tudi izpostavljajo vsem nevarnostim, ki naj bi jih prav tržnica odpravila.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki