Kapljice za vsak dom

Kapljice za vsak dom
Objavljeno: 18.2.2011 | Avtor: Jure Forstnerič | Kategorija: Fokus | Revija: Februar 2011

Brizgalne tiskalnike v Monitorju redno preizkušamo, novi modeli pa nastajajo iz dneva v dan. Tako smo se po dolgem času spet odločili za malce večji pregled trga, ki je še najbolj zanimiv za domače uporabnike oziroma vse, ki potrebujejo kakovosten barvni izpis.

Ali ga potrebujem?

Potrebe po tiskanju v domačem okolju se resda zmanjšujejo, vendar obstaja široka skupina, kjer to (še) ne drži - družine z (pred)šolsko mladino, kjer se tiskajo barvanke in domače naloge, kasneje tudi diplomske naloge. In prav tam bodo še posebej prišle barve, s katerimi so brizgalni tiskalniki že leta zelo dobri. Tako zelo dobri, da bo tudi tisk fotografije naravnost odličen, pa čeprav veliko dražji, kot če bi jo dali razviti. Fotokopiranje in "skeniranje" bosta le še dodaten bonus.

Brizgalni tiskalniki so že leta cenejši od laserskih, prav zato so med domačimi uporabniki tudi tako priljubljeni. Po zelo ugodni ceni dobimo napravo, ki ponuja odlično kakovost barvnega izpisa, v primeru večopravilnih tiskalnikov pa še optični bralnik, s katerim zna tudi kopirati.

A še vedno se zastavlja vprašanje, ali ni morda laserski tiskalnik boljša izbira. Pravzaprav je to vprašanje vedno bolj aktualno, saj se slednjim vedno bolj nižajo cene. Pravilo načeloma še vedno velja: brizgalniki so cenejši, a ponujajo dražji izpis, laserski tiskalniki pa so dražji, a s cenejšim izpisom. Toda pri tem se obe skupini že močno približujeta, tako po ceni naprav kot po ceni izpisov.

Vendar razlike ostajajo tudi drugje. Laserski tiskalniki so na splošno prijaznejši do uporabnika in imajo daljšo življenjsko dobo. Gre za naprave, ki so bolj enostavno narejene in imajo manj premikajočih se delov kot brizgalni tiskalniki. Zato so tudi tišje. Naprave, ki jih preizkušamo, so v naših rokah le kratek čas, tako da težko podamo kake resne ocene vzdržljivosti, a na preizkusih se laserski modeli redno izkažejo za manj problematične kot brizgalni.

Glede same tehnologije so laserski modeli v povprečju hitrejši od brizgalnikov, a so tudi tu izjeme tako na eni kot na drugi strani. Načeloma pa menimo, da domačim uporabnikom tistih nekaj strani na minuto, kolikor je razlike v hitrosti, ni ravno pomembno, ko izbirajo napravo. Pomembnejše je delovanje kartuš oziroma barvila ali tonerja. Pri laserskih tiskalnikih je v rabi prah, ki se s toploto zapeče na papir, pri brizgalnikih pa seveda tekoče barvilo, ki ga naprava nabrizga v majhnih kapljicah. Težava pa je v tem, da se lahko te kartuše ob daljšem premoru (denimo več tednov ali mesecev) tudi izsušijo, oz. se zasušijo šobe, s katerimi tiskalnik barvilo brizga na papir. Posledica tekoče "tinte" je tudi občasno nujno čiščenje odvečne barve iz tiskalne glave, vsake toliko pa moramo poskrbeti tudi za kalibracijo, drugače bo izpis marogast.

Imajo pa brizgalni tiskalniki tudi nekaj odločnih prednosti, najpomembnejša je vsekakor kakovost barvnega tiska. Ta se v grobem lahko primerja s kakovostjo, ki jo dobimo v nekaterih profesionalnih foto studiih. Brizgalni tiskalniki vsi po vrsti zmorejo silno visoko ločljivost, ob pravih nastavitvah in uporabi kakovostnega papirja pa bomo glede kakovosti izpisa težko našli kako pomanjkljivost.

Zaradi nižjih cen naprav dobimo pri brizgalnih napravah tudi več zmogljivosti, saj so v ospredju ravno večopravilne naprave. Te so v svetu laserskih tiskalnikov še vedno nekoliko dražje, pri brizgalnikih pa cenovno povsem konkurenčne samostojnim tiskalnikom (da, samostojnega brizgalnika v resnici ni več smiselno kupovati; tudi če ga kje morda še dobite). Tako dobimo v enem razmeroma kompaktnem kompletu še optični bralnik, naprava pa seveda deluje tudi kot kopirni stroj.

Zadnje leto postajajo tiskalniki vedno naprednejši, kar zadeva dodatne zmogljivosti. Lep zgled je vse bolj priljubljen brezžični omrežni vmesnik, ki je že skoraj bolj razširjen kot navaden, ožičen omrežni vmesnik. Domačih brezžičnih omrežij je vse več, sploh v današnjem času naprednih mobilnih naprav, izdelovalci tiskalnikov pa te možnosti pridno izkoriščajo v svojih reklamnih gradivih. Pojavljajo se tudi prvi programi, ki omogočajo tisk neposredno iz pametnih telefonov in tabličnih računalnikov. Prvi tak program, ki nam je prišel pod roke, je Brotherjeva aplikacija za telefone Android in iPhone, tega pa lahko v naslednjem letu pričakujemo vse več.

Kakšen papir?

Brizgalni tiskalniki zares pokažejo svojo prednost pri uporabi pravega, posebnega papirja. Še posebej pri tisku fotografij. Tu bomo težko našli neko pravilo, na splošno se najbolje odreže papir istega izdelovalca, seveda pa moramo obvezno v gonilniku nastaviti pravo vrsto papirja. Seveda je izvirni papir razmeroma drag, sploh kadar gre za težak, svetleč papir. Pri tem so tudi največje razlike v kakovosti izpisa, tu moramo biti najbolj natančni pri nastavitvah tiska. Tudi papir tretjih izdelovalcev zna biti povsem soliden, za najboljše rezultate pa bomo potrebovali nekaj preizkušanja. Ob napačnih nastavitvah bomo v najslabšem primeru dobili iz tiskalnika povsem razmočen papir z napačnimi barvami in čudnimi odtenki.

Kaj pa kartuše?

Pri brizgalnih tiskalnikih so uporabniki v večnem dvomu glede kartuš. Teh zmanjka razmeroma hitro, včasih po manj kot sto straneh (za razliko od laserskih tiskalnikov, kjer bomo tudi s cenejšimi natisnili po dva tisoč strani in več). Originalne kartuše izdelovalcev načeloma spet niso tako drage, praviloma velja ena kartuša nekje od slabih deset do dobrih dvajset evrov. A ko seštejemo štiri kartuše, pri nekaterih modelih še kakšno več, hitro pridemo do kar zajetnih stroškov.

Zato je kar živa prodaja neoriginalnih, a združljivih kartuš. Te seveda obljubljajo cenejši tisk ob enaki kakovosti. Žal je resničnost malce drugačna. O tej temi smo sicer že nekajkrat pisali, nazadnje maja lani, a ponovimo bistvene ugotovitve.

Najprej velja, da tudi neoriginalne kartuše niso bistveno cenejše od originalnih. Res zelo poceni so v resnici le sistemi za ročno polnjenje (z raznimi injekcijami, ki so ponavadi kar nadležne in težavne za uporabo) in tiskanje s sistemi neskončnih kartuš, kjer gre pravzaprav za majhne kantice, ki jih prek cevk priključimo na tiskalnik. Tak tisk je resda nadvse poceni, a vprašamo se, koliko strani lahko tiskalnik (oz. njegove vgrajene glave) sploh prenese, saj ga bo morda treba zamenjati celo prej kot same kartuše.

Tisk z neoriginalnimi kartušami je lahko dovolj dober, lahko pa tudi precej slabši od tiska z originali. Zgodi se celo, da tudi nove, iz trgovine, ne delujejo (prodajalec vam jih v tem primeru seveda zamenja). Na splošno pa večini uporabnikov, ki ne tiskajo res velikih količin, priporočamo kar uporabo originalnih kartuš, saj se izognejo kar nekaj težavam, malce ceneje pa jih lahko dobimo prek spletnih trgovin.

Digitalna in analogna pisarna. Isto podjetje, dve uredništvi ;)

Koliko časa bomo dejansko še tiskali?

Večina dolgoletnih uporabnikov računalnikov se še kako spominja, koliko črnila je bilo prelitega na temo pisarne brez papirja (paperless office). Zadnjih štirideset let je veliko ljudi napovedovalo približujoči prihod vse bolj digitalnih pisarn. Nad temi težnjami pa smo pravzaprav obupali že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je količina natisnjenega papirja kljub vse večji računalniški omreženosti sveta (ali pa ravno zaradi nje) celo večala.

Imamo pa občutek, da zgodba še ni končana, le napovedi so bile preveč optimistične. V računalništvu velja, da če te zanima, kaj bodo navadni uporabniki počeli čez nekaj let, gledaš računalnikarje, tako imenovane geeke. Nas, skratka. Mi vse manj tiskamo - nekateri praktično nič.

Naša revija je pri tem lep zgled - imamo pisarno skoraj brez papirja. Papir, ki ga imamo, nam pravzaprav prinesejo drugi, praviloma za kak podpis na dokumentu za vračilo izposojene naprave. V resnici ga ne potrebujemo, a se ga bojimo vreči stran, saj si predstavljamo razjarjene tajnice in računovodkinje, kako nas čez kako leto napadajo in niso zadovoljne z digitalnimi različicami dokumentov. Za svojo lastno rabo pa imamo praktično vse v digitalni obliki. Vodenje opreme, torej kdo kaj preizkuša, s kom smo se pogovarjali, seznami opravkov, vse je v omrežju, dosegljivo vselej in od povsod.

Zadnji protipapirni valj pa predstavljajo mobilne naprave, od resnično zmogljivih pametnih telefonov pa do tabličnih računalnikov. Te naprave so predvsem zamenjale veliko količino zapiskov in najrazličnejše organizatorje. V roki imamo ves čas dostop do spleta, vso dokumentacijo, zapiske, koledarje. Varnostne kopije vsega tega se v ozadju prenašajo na različne spletne storitve, od tam pa še na naše namizne računalnike.

V notranjosti tiskalnika vidimo tiskalno glavo, na kateri so nameščene kartuše. Pri večini tiskalnikov teh ob ugasnjeni napravi ne moremo menjavati (izjema so Brotherjeve naprave).

Seveda pa ni vse tako rožnato. Poleg prej omenjenih tajnic in računovodkinj so tudi drugi, ki verjamejo v absolutno nadvlado mrtvih dreves - recimo organi državne uprave. A tudi tu se stvari počasi premikajo na bolje. Lep zgled so presenetljivo uporabne strani e-gov.si, kjer lahko dejansko opravimo kar nekaj birokracije. Res, postopek ni ravno za vsakogar, saj potrebujemo nameščen certifikat (denimo SigenCA), v primeru uporabe Firefoxa pa moramo namestiti tudi dodatek, s katerim uporabimo omenjeni certifikat za podpis obrazca. A postopek deluje, prihrani pa kar nekaj čakanja pred okenci (in tudi tisk vsaj kake strani, če ne več). Skratka, verjamemo, da bo prihodnost tudi tu vse bolj digitalna. Za nekatere je že.

Pogled v laboratorij

Tiskalnike preizkušamo že zelo dolgo, tako da je postopek že povsem ustaljen. Najprej smo seveda stopili v stik z vsemi uvozniki, kaj je trenutno aktualnega in zanimivega. Pri brizgalnih tiskalnikih je resda nekoliko manj izdelovalcev, vsaj pri nas, kot pri laserskih, a smo kljub temu dobili kar lepo bero preizkusnih modelov (pravzaprav bi lahko iz njih v našem laboratoriju sestavili pravcati Veliki kitajski zid). Dobili smo 10 novih tiskalnikov štirih podjetij, v test pa smo vključili še štiri druge tiskalnike, ki smo jih preizkusili že pred časom, a so še vedno aktualni.

Za preizkus tiskalnikov imamo nekaj različnih datotek, ki jih uporabljamo že leta, pri njih pa merimo tako hitrost izpisa kot tudi ocenjujemo kakovost. Tako imamo povsem navadno besedilo (v obliki DOC), ki je še najbolj merodajno za hitrost, pa poslovno poročilo, kjer je vključenih še nekaj barvnih grafik. Za resen pregled kakovosti pa nam rabi vektorska slika (CorelDraw), kjer se jasno pokaže kakovost prehodov, tako barvnih kot črno-belih. Tam tudi vidimo, kako dobro se naprave obnesejo pri tisku podrobnosti in krivulj. Ker se brizgalni tiskalniki veliko uporabljajo tudi za tiskanje fotografij, pa imamo še dve bitni sliki, eno v velikosti A4 in eno v velikosti klasičnih fotografij, torej 10 × 15 cm, obe pa natisnemo na kakovosten, svetleč papir. Za oceno o barvni pravilnosti natisnemo še našo naslovnico, ki jo imamo shranjeno v datoteki PDF.

Brother DCP-J315W

Brother je pri nas znan predvsem poslovnim uporabnikom, manj pa domačim. Preizkušeni DCP-J315W je sicer naprava, ki je kakor nalašč za domače uporabnike, a bo našla svoje mesto tudi v kaki manjši pisarni. Pri tem omenimo, da nima navadnega omrežnega priključka, zato pa ima brezžičnega. To bo, skupaj s kompaktnimi merami (zelo malo ga je predvsem v višino), olajšalo njegovo postavitev. K temu nekoliko pripomore tudi Brotherjeva tradicionalna rešitev za vmesnike (v tem primeru seveda USB), kjer je sam vmesnik v notranjosti naprave, do njega pa vodi kanal, po katerem speljemo kabel. Tako laže potisnemo napravo ob zid in dobimo še nekaj prostora.

Sicer pa gre za razmeroma enostavno napravo. Kompaktna višina pomeni, da nima vgrajenega podajalnika za papir, prav tako ni enote za samodejno tiskanje na obe strani. Predvsem domačim uporabnikom bo prišel prav bralnik pomnilniških kartic SD in MS, ni pa vmesnika za neposredni tisk iz digitalnih fotoaparatov.

Obljubljena hitrost tiska je sicer velika (do 33 strani na minuto pri črno-belem tisku), v praksi pa gre za bolj povprečno napravo. Hitrosti na navaden papir so sicer malce pod povprečjem, hitrosti pri uporabi svetlečega papirja pa so bolj solidne. Podobno je pri kakovosti izpisa. Besedilo bi lahko bilo ostrejše in z lepšimi robovi, so pa bitne slike, natisnjene na fotografski papir, zelo dobre. Cena izpisa je po naših izračunih malce pod povprečjem, osem centov na stran pri črno-belem in štirinajst centov pri barvnem izpisu. Nam pa je všeč Brotherjev sistem kartuš, kjer slednje počivajo za vratci na sprednji strani naprave. Pri drugih izdelovalcih so praviloma znotraj same naprave, neposredno na tiskalni glavi, kar zna biti včasih tudi nadležno. DCP-J315W je tako klasična večopravilna naprava z dobrodošlo možnostjo brezžične povezljivosti.

Brother DCP-J315W

Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgalnik.

Tiskanje: 7.

Fotokopiranje: 7.

Optično branje: 7.

Cena izpisa: 8.

Vmesniki: USB, WLAN (802,11 B/G).

Cena: 111 EUR.

Cena natisnjene ČB strani: 8 centov.

Cena natisnjene barvne strani: 14 centov.

Prodaja: www.avtera.si.

Za: Cena izpisa, mere, enostavnost dela, brezžična povezava.

Proti: Povprečna kakovost, malo dodatnih funkcionalnosti.

Brother MFC-5895CW

Brotherjeva tretja naprava, model MFC-5895W, je pravzaprav v razredu zase, saj zmore tiskati do velikosti A3. To velja le za tisk, optični bralnik, kopirni stroj in faks delujejo le do velikosti A4. Kljub temu gre za zanimivo napravo, sploh ker je tako po velikosti kot po ceni primerljiva z drugimi napravami na preizkusu. Na videz deluje nekoliko širše od drugih, v praksi pa je skoraj enako velika kakor večji dve Canonovi napravi (torej MG8150 in MX870).

Na zgornji strani ima podajalnik za optični bralnik, ta drži do 50 strani hkrati. Spodaj je razmeroma nizka kaseta za papir, v katero lahko pospravimo do 150 listov. Navadne liste A4 postavimo tako kot pri drugih modelih, liste A3 pa počez (pri tem moramo seveda nastaviti plastična vodila). Tako kot pri drugih Brotherjih vstavimo kartuše s sprednje strani, tudi ko je tiskalnik ugasnjen. Priključke speljemo po notranjosti naprave, na voljo sta USB in omrežni vmesnik (tudi brezžični), faks pa je na levi strani. Pred optičnim bralnikom je razmeroma širok barvni zaslon, okoli njega pa funkcijske tipke. Med tem in odlagalnikom za papir je bralnik pomnilniških kartic.

Pri hitrosti se naprava odreže malce podpovprečno. Seveda smo, tako kot povsod drugje, uporabili papir velikosti A4, za velikost A3 potrebuje približno še enkrat toliko časa. Pet strani povsem navadnega besedila je tiskal minuto in 11 sekund, večina konkurentov dosega čas med tridesetimi sekundami in eno minuto. Tisk na svetleči papir je povprečno hiter, bitno sliko (A4) je tiskal slabe štiri minute, vektorsko še malenkost dlje. Tudi pri optičnem branju in kopiranju je razmeroma počasen.

Kakovost izpisa je še kar dobra. Pri besedilu je sicer malo nazobčenosti, a ne preveč, kakovost je nad povprečjem. Prehodi so zelo dobri, tako barvni kot črno-beli, na navadnem papirju in na svetlečem. Podrobnosti so povprečne, fotografija je dobra, morda za malenkost preveč kontrastna (po privzetem, to bi se načeloma dalo popraviti v nastavitvah gonilnika). Barve so zadržane, a pravilne, spet pa je to mogoče nastavljati v gonilniku.

MFC-5895CW je po številkah sodeč dokaj povprečna naprava, močno izstopa ravno zaradi možnosti tiska v velikosti A3. Gre za enega izmed cenejših tovrstnih tiskalnikov, hkrati pa tudi za enega izmed manjših. Poleg tega je kar zmogljiv, saj ponuja tako navaden kot brezžični omrežni vmesnik, slednji pa podpira tudi Brotherjevo aplikacijo za telefone Android in iPhone.

Brother MFC-5895CW

Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgalnik A3, faks.

Tiskanje: 7.

Fotokopiranje: 7.

Optično branje: 7.

Cena izpisa: 10.

Vmesniki: USB, omrežni, WLAN (802,11 B/G), faks.

Cena: 239 EUR.

Cena natisnjene ČB strani: 5 centov.

Cena natisnjene barvne strani: 12 centov.

Prodaja: www.avtera.si.

Za: Tisk do velikosti A3, cena izpisa, brezžična povezava, kompaktne mere.

Proti: Povprečna hitrost tiska.

Brother DCP-J715W

Drugi Brotherjev model je v vseh pogledih nekoliko zmogljivejši od DCP-J315W. Gre tudi za malo večjo napravo, predvsem v višino in globino, drugače pa je na videz oziroma po oblikovanju dokaj podoben prej opisanemu manjšemu bratu. Na videz je najočitnejša razlika samodejni podajalnik, ki je pri teh napravah še kar uporaben. Nekaj razlik pa je tudi manj očitnih, recimo omrežni vmesnik, ki je poleg USBja skrit v notranjosti naprave. Seveda so obdržali tudi brezžični omrežni vmesnik. Na sprednji strani je bralnik pomnilniških kartic, zraven pa tudi vmesnik PictBridge za tisk iz fotoaparatov.

Pri tem tiskalniku smo preizkusili tudi novo aplikacijo, imenovano iPrint & Scan. Gre za program, namenjen telefonom Android in iPhone (podpira pa tudi iPad), ki omogoča neposredno tiskanje in optično branje iz naprave. Zaenkrat je še nekoliko omejen, saj omogoča le tisk fotografij iz galerije, dokumente iz optičnega bralnika pa prav tako shranjuje v galerijo (od tam jih lahko pošljemo po elektronski pošti). Program sicer podpira kar nekaj Brotherjevih tiskalnikov, poleg DCP-J715W tudi preizkušenega DCP-J315W, obvezno pa morata biti napravi (torej tiskalnik in telefon) vključeni v brezžično omrežje.

Ta naprava je sicer malce hitrejša od cenejšega modela DCP-J315W, čeprav so razlike razmeroma majhne. Hitro natisne predvsem grafiko, tudi na svetleči papir, besedilo pa nekoliko pod povprečjem. Pet strani besedila je tako natisnil v dobri minuti in pol, nekatere naprave pa to opravijo v manj kot minuti. Kakovost je enaka kot pri sestrskem modelu, spet je grafika zelo dobra, besedilo pa nekoliko slabše. Pomembni razliki med tema dvema napravama sta torej samodejni podajalnik in navadni omrežni priključek, za to pa bomo pri DCP-J715W odšteli dobrih dvajset evrov več.

Brother DCP-J715W

Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgalnik.

Tiskanje: 7.

Fotokopiranje: 7.

Optično branje: 7.

Cena izpisa: 9.

Vmesniki: USB, omrežni, WLAN (802,11 B/G).

Cena: 111 EUR.

Cena natisnjene ČB strani: 5 centov.

Cena natisnjene barvne strani: 12 centov.

Prodaja: www.avtera.si.

Za: Cena izpisa, brezžična povezava, opremljenost.

Proti: Povprečna kakovost.

Canon Pixma MG8150

Brizgalna naprava MG8150 je tokrat najdražji tiskalnik, kar smo jih dobili na preizkus. Gre tudi za eno izmed večjih in težjih naprav, čeprav so Canonovi modeli vsi med večjimi. Na zgornji strani opazimo majhen barvni LCD zaslon, okoli njega pa sprva sploh ne opazimo tipk. Pokažejo se šele, ko napravo prižgemo, saj je pravzaprav površina sama občutljiva za dotik. Rešitev deluje dobro, žal pa zaradi tega naprava nima samodejnega podajalnika, ki bi si ga, vsaj glede na ceno, še kako želeli.

Je pa drugače še kar dobro opremljena. Poleg vmesnika USB sta na voljo tako navaden kot brezžični omrežni vmesnik. Tudi Canon ima aplikacijo za telefone iPhone in Android, imenuje se Easy Photo Print, žal pa pri nas še ni na voljo. Za brezžično povezljivost lahko tudi dokupimo enoto za bluetooth. Spredaj desno se za vratci skriva bralnik pomnilniških kartic, ki se spozna tudi na kartice CF (poleg SD in MS), pod tem je še vmesnik za priklop fotoaparata. Naprava se spozna tudi na tiskanje na obe strani.

Canon pri hitrosti obljublja zelo realnih dvanajst in pol strani na minuto, naše testno besedilo smo čakali dobre pol minute (34 sekund), kar je zelo dober rezultat. Relativno gledano se zelo dobro obnese tudi pri barvnem izpisu, pri tisku devet strani dolgega poslovnega poročila (ki zajema tudi barvne grafikone) pa je celo najhitrejši v naši tabeli (s časom 47 sekund). Tudi po preklopu na svetleči papir se ni kaj prida upočasnil, vsaj glede na konkurenco.

Tudi po kakovosti je to zelo dobra naprava. Edina resna graja gre na račun kakovosti besedila, kjer so črke preveč nazobčane. Grafika pa je zelo dobra, sploh pri uporabi kakovostnega (fotografskega) papirja. Barvni prehodi so dobri, črno-beli malce slabši (a še vedno boljši kot pri večini konkurentov), barve pa lepe in pravilne. Gre za zelo dober tiskalnik, ki pa je tudi zelo drag - 292 evrov je za tako napravo kar malce preveč.

Canon Pixma MG8150

Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgalnik.

Tiskanje: 9.

Fotokopiranje: 8.

Optično branje: 9.

Cena izpisa: 7.

Vmesniki: USB, WLAN (802,11 B/G).

Cena: 292 EUR.

Cena natisnjene ČB strani: 7 centov.

Cena natisnjene barvne strani: 48 centov.

Prodaja: www.canon.si.

Za: Cena črno-belega izpisa, brezžična povezava, kakovost pri svetlečem papirju, hitrost izpisa.

Proti: Cena, ni samodejnega podajalnika.

Canon Pixma MX340

MX340 je predstavnik nekoliko cenejših večopravilnih naprav, črka X v imenu pa nakazuje, da ima vgrajen tudi faks. Po oblikovanju je praktično enak drugim Canonovim izdelkom, tako kot MX870 pa ima na zgornji strani tudi samodejni podajalnik za papir. Ta je presenetljivo nizek, vsaj v primerjavi s HPjevimi modeli, kljub temu pa lahko nanj postavimo do 30 listov.

Očitno je danes brezžični omrežni vmesnik obvezen, tudi ta naprava ga ima. Nima pa navadnega omrežnega vmesnika (za neposredni priklop na računalnik je seveda zadaj vmesnik USB). Spet lahko dokupimo enoto za podporo standardu bluetooth. Ta model še nima bralnika pomnilniških kartic, je pa v sprednjem vogalu vmesnik USB, kamor priključimo digitalni fotoaparat. Tiskalnik nima kasete za papir, kakršno imajo dražji Canonovi modeli, prazen papir naložimo na pladenj na zadnji strani.

Tudi pri hitrosti izpisa se pozna, da gre za napravo nižjega cenovnega ranga, vsaj znotraj Canonove linije. Pri preizkusih se je tako obnesel povsem enako kot predhodnik, model MX330 (v primerjavi s katerim je sicer največja razlika le dodana brezžična povezava). Vse hitrostne preizkuse je opravil podpovprečno. Zgled je navadni tisk besedila, kjer je za pet strani potreboval slabo minuto (57 sekund). Podobna zgodba je pri grafiki, tudi pri uporabi svetlečega papirja. Vektorsko sliko v velikosti A4 je natisnil v treh minutah in 50 sekundah, za bitno sliko je potreboval še štiri sekunde več, za datoteko PDF pa slabe štiri minute in pol. Je pa res, da nas pri domačem tisku tistih nekaj sekund gor ali dol niti ne zanima preveč. Pomembnejša je seveda kakovost, tu pa se ta model lepo izkaže.

Cena naprave je zelo ugodna, še malce cenejša, kot je bila pri predhodniku. MX340 stane 103 evre, žal pa je tisk malce drag - 14 centov na stran besedila in 26 na stran pri barvnem tisku.

Canon Pixma MX340

Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgalnik, faks.

Tiskanje: 8.

Fotokopiranje: 7.

Optično branje: 7.

Cena izpisa: 6.

Vmesniki: USB, WLAN (802,11 B/G), faks.

Cena: 103 EUR.

Cena natisnjene ČB strani: 14 centov.

Cena natisnjene barvne strani: 26 centov.

Prodaja: www.canon.si.

Za: Cena, brezžična povezava, kakovost pri svetlečem papirju.

Proti: Cena izpisa.

Canon Pixma MX870

Canonova Pixma MX870 je med zmogljivejšimi (in seveda dražjimi) preizkušenimi napravami, ki imajo vključen še faks. Kot taka seveda ponuja kar veliko zmogljivosti. Je podobnih mer kot sorodna naprava MG8150, a nekoliko višja zaradi samodejnega podajalnika, zaradi katerega so tudi majhen zaslon in tipke nekoliko drugače postavljeni.

Na sprednji strani nam vratca zopet zakrivajo bralnik pomnilniških kartic, kot pri MG8150 nam tudi ta omogoča branje s kartic tipa CF. Pod odlagalnikom se skriva zelo tanka kaseta za papir, vanjo lahko spravimo do 150 listov (enako količino ima podajalnik na zadnji strani). Priključki so zbrani na zadnji strani, poleg USBja in faksa je tam še omrežni vmesnik. Napravo pa lahko priključimo tudi v brezžično omrežje. Niso pozabili niti na enoto za tiskanje na obe strani.

Kakovost izpisa je zelo dobra, presenečeni smo bili predvsem nad zelo kakovostnim izpisom besedila. Ta je opazno boljši kot pri sestrski MG8150 in se lahko celo primerja z besedilom pri laserskih tiskalnikih. Malenkost slabši so prehodi, tako barvni kot črno-beli, v slednjega je pri uporabi svetlečega papirja vlekel tudi nekaj rdeče barve. Kljub temu je kakovost fotografije kar dobra. Kartuše so sicer ločene, od tega sta kar dve črni (poleg navadnih CMY). Hitrost tiskalnika je malce podpovprečna, a ne toliko, da bi nas zares zmotila, za odtenek je hitrejši od MX340.

Canon Pixma MX870

Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgalnik, faks.

Tiskanje: 7.

Fotokopiranje: 8.

Optično branje: 7.

Cena izpisa: 8.

Vmesniki: USB, WLAN (802,11 B/G), faks.

Cena: 201 EUR.

Cena natisnjene ČB strani: 7 centov.

Cena natisnjene barvne strani: 33 centov.

Prodaja: www.canon.si.

Za: Kakovost besedila, cena črno-belega izpisa, brezžična povezava.

Proti: Cena naprave, cena barvnega izpisa.

Canon Pixma MP495

Canonovo Pixmo MP495 smo sicer preizkusili že pred časom, konkretno oktobra lani, gre pa za enega izmed bolj osnovnih Canonovih modelov. Pravzaprav gre za enak tiskalnik, kot je še cenejši model MP280 (smo ju hkrati preizkusili), razlika je le v tem, da ima MP495 še brezžično omrežno povezavo (in da je ohišje iz svetleče plastike). Gre za kompaktno, nizko napravo, ki nima samodejnega podajalnika za optični bralnik.

Ima pa kljub temu nekaj funkcijskih tipk in številski zaslon, na katerim lahko nastavljamo število fotokopij in podobno (faksa ta model nima). Brezžični povezavo nastavimo prek računalnika, takrat moramo imeti tiskalnik priključen prek kabla USB. Kasete za papir seveda ni, tega naložimo na pladenj na zadnji strani naprave.

Pri hitrosti seveda ne moremo pričakovati čudežev, a se MP495 povsem solidno obnese. Pri Canonu zadnje čase podajajo bistveno bolj realne nazivne hitrosti, v tem primeru naj bi dosegli slabih 9 strani na minuto pri črno-belem tisku in pet strani pri barvnem. To je še kar realno, čeprav smo namerili še malenkost manj, saj je naše pet strani dolgo besedilo tiskal 56 sekund. Za poslovno poročilo na devetih straneh (kjer je vmes nekaj barvnih elementov) pa si je vzel minuto in 49 sekund. Kar hitro je natisnil tudi grafike na svetleči papir - bitno sliko A4 v 3 minutah in 43 sekundah, za vektorsko je potreboval še deset sekund več. Hitrosti so torej glede na cenovni rang dobre.

Kakovost je še kar dobra. Nad besedilom nismo imeli posebnih pripomb, razlika v kakovosti med navadnim in hitrim tiskom je majhna. Tisk grafik na navadnem papirju je dober, pri svetlečem papirju pa so barve, predvsem svetlejši odtenki, nekoliko blede. Najpomembnejša pa je seveda cena, ki je glede na zmogljivosti še kar ugodna - 79 evrov.

Canon Pixma MP495

Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgalnik.

Tiskanje: 8.

Fotokopiranje: 6.

Optično branje: 7.

Cena izpisa: 4.

Vmesniki: USB, WLAN (802,11 B/G).

Cena: 64 EUR.

Cena natisnjene ČB strani: 14 centov.

Cena natisnjene barvne strani: 26 centov.

Prodaja: www.canon.si.

Za: Cena, brezžična povezava, kakovost pri navadnem papirju.

Proti: Cena izpisa.

Epson Stylus SX125

Najbolj kompakten je na tem preizkusu vsekakor Epsonov Stylus SX125. Po širini ga je sicer malenkost več kakor Brotherjevega DCP-J315W, a ga je zato v druge mere nekoliko manj. Gre torej za povsem osnovno napravo, žal pa nima niti zaslona, na katerem bi lahko nastavljali število kopij in podobno (kar omenjen Brother ima). Lahko sicer kopiramo neposredno na napravi, a le eno stran naenkrat.

Vstopni rang naprave se vidi tudi drugje. Seveda nima samodejnega podajalnika ali pa enote za tisk na obe strani. Za priklop na računalnik bo USB edina izbira, za brezžični (ali tudi navadni) omrežni vmesnik bomo morali poseči više na zmogljivostni (cenovni) lestvici. Ni kasete za papir, ni faksa. Zaman bomo iskali tudi bralnik pomnilniških kartic ali vmesnik PictBridge, prek katerega se tiska neposredno iz fotoaparatov. Seveda pa vse to razumemo, saj gre vendarle za napravo, namenjeno najmanj zahtevnim domačim uporabnikom.

Tiskalnik tudi ni ravno hiter, prej nasprotno. Večino navadnih datotek je sicer natisnil v normalnih časovnih okvirih, bistveno počasnejše pa so zahtevne datoteke, še posebej ob uporabi svetlečega papirja. Tako je vektorsko sliko velikosti A4 na navaden papir tiskal 4 minute in 38 sekund, na svetleči papir pa kar slabih sedem minut. Nič bolje ni bilo pri bitni sliki enake velikosti, za katero je pri fotografskem papirju potreboval kar dobrih 8 minut (seveda pri največji kakovosti).

Glede kakovosti nismo imeli večjih pripomb, opazili smo le nekaj malenkosti. Prva je besedilo, ki je malce nazobčano. Omeniti velja tudi prehode, barvni so namreč dobri, črno-beli pa so na navadnem papirju malce modrikasti, na svetlečem pa za odtenek rumenkasti. Kljub temu je fotografija dovolj dobra za večino uporabnikov.

Najpomembnejša lastnost tega tiskalnika pa je seveda cena, ki je smešno nizka. Naprava namreč velja le dobrih 40 evrov. Tisk ni ravno najcenejši, a gre za dobro izbiro za nekoga, ki tiska le občasno, pa kljub temu potrebuje tudi barvni tisk.

Epson Stylus SX125

Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgalnik.

Tiskanje: 6.

Fotokopiranje: 3.

Optično branje: 7.

Cena izpisa: 4.

Vmesniki: USB, WLAN (802,11 B/G).

Cena: 44 EUR.

Cena natisnjene ČB strani: 12 centov.

Cena natisnjene barvne strani: 57 centov.

Prodaja: www.avtera.si.

Za: Cena.

Proti: Cena izpisa, malo funkcij.

Epson Stylus SX425W

Naslednji model iz Epsonovih logov je SX425W in čeprav prinaša kar nekaj več zmogljivosti kakor vstopni SX125, je po ceni zelo konkurenčen. Nekoliko je večji od SX125, pri njem pa že dobimo tudi majhen zaslon in kar nekaj funkcijskih tipk. Tako lahko nastavljamo tudi število kopij in morebitno povečavo.

Črka W v imenu seveda nakazuje na brezžično povezljivost. Navadnega omrežnega priključka kljub temu ni, je pa vmesnik USB. Na voljo je tudi bralnik pomnilniških kartic. Tiskalnik nima samodejnega podajalnika, zaman bomo iskali možnost tiskanja na obe strani.

V primerjavi z modelom SX125 je kakovost malenkost boljša, čeprav smo tudi tu opazili nekaj manjših težav. Prehodi so dobri, slabše pa je pri podrobnostih. Tu imamo vzorec vse manjših črt, naprava pa je pri uporabi svetlečega papirja po nepotrebnem dodala še nekaj rdeče barve. Pri besedilu je sicer nazobčanosti manj kot pri cenejšem Epsonovem modelu, a še vedno kar dosti. Najboljša je zopet fotografija, barve so žive, na trenutke celo malce preveč. To je sicer kar pogosto pri večini tiskalnikov, namenjenih domačim uporabnikom.

Tiskalnik se pri hitrosti izkaže solidno. Malce počasnejši od povprečja je pri tisku na kakovostnejšem papirju, na navadnem pa je še kar hiter. Pri navadnem besedilu, tudi s kakšnimi grafikoni, je malce nad povprečjem, zelo hiter je izpis pri najhitrejši nastavitvi (draft). Slabše se odreže pri uporabi kakovostnejšega papirja (torej svetlečega). Tako vektorsko kot bitno sliko v velikosti A4 smo čakali dobrih sedem minut, podoben čas je dosegel tudi pri tisku ene strani v obliki PDF.

Epson Stylus SX425W

Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgalnik.

Tiskanje: 8.

Fotokopiranje: 7.

Optično branje: 7.

Cena izpisa: 4.

Vmesniki: USB, WLAN (802,11 B/G).

Cena: 90 EUR.

Cena natisnjene ČB strani: 12 centov.

Cena natisnjene barvne strani: 57 centov.

Prodaja: www.avtera.si.

Za: Cena, brezžični vmesnik.

Proti: Cena izpisa.

Epson Stylus BX625FWD

BX625FWD je najzmogljivejši Epsonov tiskalnik, kar smo jih dobili na preizkus. Naprava je bolj kot za domače uporabnike mišljena za manjše pisarne. Gre za malce večjo napravo s kar solidnim številom tipk na sprednji strani. Seveda ima tudi samodejni podajalnik papirja (ki zna liste tudi obrniti), prav tako je vgrajena enota za tisk na obe strani.

Na strani so reže za bralnik pomnilniških kartic, lahko pa ga priključimo tudi v omrežje, bodisi z navadnim omrežnim priključkom bodisi z brezžičnim. Na voljo je tudi faks. Spodaj ima kaseto za papir, ki drži do 250 listov (samodejni podajalnik obvlada do 30 listov). Tako kot pri večini tiskalnikov (izjema so le Brotherjevi modeli) tu kartuš ne moremo menjavati, ko je tiskalnik ugasnjen.

Prehodi so dobri, raster je komaj viden. Tiskalnik je sicer pri podrobnostih dodal nekaj barv (resda gre za tanke črne črte), a le pri svetlečem papirju. Besedilo je še kar dobro, boljše kot pri drugih Epsonovih napravah, a slabše od najboljših modelov, denimo Canonovega MX870. Barve so za odtenek preveč žive, a to večine uporabnikov ne bo motilo.

Ker gre za poslovni tiskalnik, so se potrudili pri hitrosti, sploh pri izpisu besedila in poslovnih dokumentov. Tako je pet strani našega testnega besedila natisnil v 25 sekundah, kar je med najboljšimi rezultati. Tudi pri daljšem poročilu, kjer imamo nekaj grafov, je bil solidno hiter, tiskal je malenkost dlje kot eno minuto. Pri tisku grafike je manj izstopal, še vedno pa je bil nad povprečjem. Gre torej za soliden poslovni tiskalnik, ki ponuja kar veliko, a je tudi cena posledično malce višja - 219 evrov.

Epson Stylus BX625FWD

Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgalnik, faks.

Tiskanje: 8.

Fotokopiranje: 8.

Optično branje: 8.

Cena izpisa: 7.

Vmesniki: USB, omrežni vmesnik, WLAN (802,11 B/G), faks.

Cena: 190 EUR.

Cena natisnjene ČB strani: 9 centov.

Cena natisnjene barvne strani: 56 centov.

Prodaja: www.avtera.si.

Za: Hitrost izpisa, brezžični vmesnik, kakovost izpisa.

Proti: Cena barvnega izpisa, cena naprave.

HP Photosmart Premium C310a

HP je pred časom začel bolj enostavno poimenovati svoje naprave - tako se preizkušeni model pravzaprav imenuje Photosmart Premium, C310a pa je le podoznaka. Gre za večopravilno napravo višjega ranga, ki nima faksa, žal pa tudi ne samodejnega podajalnika.

Spredaj ima presenetljivo velik barvni zaslon, ki pa je občutljiv za dotik. Ta je tudi vpet na tečaje, tako da mu lahko spreminjamo naklon. Spodaj je le pladenj za papir, je sicer tudi kaseta, a le za papir v velikosti fotografij (torej ne za A4). Naprava ima spredaj tudi bralnik kartic (a le SD in MS, ne pa tudi CF), ni vmesnika PictBridge za tisk iz fotoaparatov. Kot je že standard, je tudi tu na voljo brezžični omrežni vmesnik, poleg klasičnega USB, žal pa ni navadnega omrežnega vmesnika. Škoda, saj bi si ga na napravi tega ranga želeli.

Photosmart Premium nas je pri preizkusih hitrosti celo malce presenetil, odrezal se je zelo dobro. Pet strani besedila je natisnil v 37 sekundah, devet strani besedila, kjer je vmes tudi nekaj barv, pa v dobri minuti. Naprava se je pri vseh preizkusih zelo dobro obnesla, tudi pri tisku zahtevnejših dokumentov in pri uporabi svetlečega papirja. Zgovorna je, recimo, hitrost izpisa naše naslovnice v obliki PDF na svetleč papir, za kar je potreboval tri minute - marsikateri tiskalnik si pri tem vzame vsaj štiri minute.

Pri kakovosti omenimo zelo dober izpis besedila. Tu je sicer najboljši tiskalnik Canonov MX870, a mu Photosmart Premium tesno sledi. Tudi pri grafiki se dobro obnese. Prehodi so dobri, le pri črno-belem je videti malo rastra. Barve so žive, morda celo malo preveč, za tisk fotografij (tako na navaden kot na svetleči papir) se dobro obnese.

HP Photosmart Premium C310a

Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgalnik.

Tiskanje: 9.

Fotokopiranje: 8.

Optično branje: 7.

Cena izpisa: 2.

Vmesniki: USB, WLAN (802,11 B/G).

Cena: 192 EUR.

Cena natisnjene ČB strani: 13 centov.

Cena natisnjene barvne strani: 75 centov.

Prodaja: www.hp.com/si/retailpartnerji.

Za: Hitrost izpisa, brezžični vmesnik, kakovost izpisa.

Proti: Cena izpisa, cena naprave.

HP Photosmart Plus

HPjev Photosmart Plus je po zmogljivosti (in ceni) med navadnim Photosmartom ter prej opisanim Photosmart Premium. Preizkusili smo ga že pred letom dni, a gre še vedno za konkurenčno napravo. Takrat smo ga preizkusili v paketu s sorodnim modelom Photosmart, od njega pa se razlikuje po (danes ne prav velikem) barvnem zaslonu, občutljivem za dotik, in malenkost hitrejšem izpisu.

Na hitro je sicer zelo podoben preostalim napravam Photosmart, namenjenim domačim uporabnikom. Nima samodejnega podajalnika, namesto navadnega omrežnega priključka pa je na voljo brezžični. Pred letom smo sicer zapisali, da se nam zdi omrežni priključek resda boljša rešitev (enostavnejša in cenovno ugodnejša), a očitno je trg pokazal svoje in je danes brezžičnost bolj priljubljena. S papirjem je podobno kot pri Photosmart Premiumu, kaseta je torej le za fotografije, za navaden papir pa je spodaj pladenj. Naprava ima tudi bralnik pomnilniških kartic.

HPjevi tiskalniki so se pri hitrosti vsi kar dobro izkazali in Photosmart Plus ni izjema. Pri vseh preizkusih je dobil nadpovprečno oceno, hitrosti pa so glede na druge naprave tudi zelo konstantne, torej je malo odstopanj glede na različne datoteke. Besedilo je tako ali tako hitro (pet strani v 33 sekundah), zelo hiter je tudi tisk grafik na svetleči papir. Photoshop datoteko v velikosti A4 natisne v slabih treh minutah, datoteko CorelDraw (spet A4) pa v minuti in 19 sekundah. Tudi hitrost kopiranja je solidna, res škoda, da ni podajalnika.

Kakovost je zelo dobra, primerljiva z modelom Photosmart Premium. Malce slabše je le besedilo, ki je manj ostro kot pri omenjenem sorodniku, je pa primerljivo z drugimi, bolj povprečnimi napravami. Bolje je pri grafiki, sploh bitni. Barve so sicer prej žive kot pravilne, a to bo domačim uporabnikom všeč.

HP Photosmart Plus

Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgalnik.

Tiskanje: 8.

Fotokopiranje: 8.

Optično branje: 6.

Cena izpisa: 2.

Vmesniki: USB, WLAN (802,11 B/G).

Cena: 134 EUR.

Cena natisnjene ČB strani: 13 centov.

Cena natisnjene barvne strani: 75 centov.

Prodaja: www.hp.com/si/retailpartnerji.

Za: Hitrost izpisa, kakovost izpisa, brezžični omrežni vmesnik.

Proti: Cena izpisa.

HP Officejet 6500A Plus

Če so Hpjevi modeli iz linije Photosmart namenjeni domačim uporabnikom, pa je Officejet bolj poslovni tiskalnik, ki bo našel svoje mesto v različnih pisarnah. Tako ima dodan tudi faks, še bolj uporaben pa je omrežni priključek. Poleg njega sta na voljo še USB in brezžični omrežni vmesnik.

Tiskalnik ima zgoraj podajalnik za največ 35 listov, na pladnju za prazen papir je prostora za 250 listov, na odlagalnem pladnju pa za 50 listov. Spredaj je srednje velik barvni zaslon, občutljiv za dotik, zraven pa tipke, ki so prav tako na dotik. Kot se za poslovni model spodobi, ima tudi enoto za samodejno tiskanje na obe strani.

Pri hitrosti smo zapisali, da v Canonu zadnje čase podajajo bolj realne številke, HP pa v promocijskem gradivu podaja celo dve številki. Ta tiskalnik naj bi natisnil 32 črno-belih strani in 31 barvnih na minuto, zraven pa pravijo, da je pri kakovosti, primerljivi z laserskim tiskalnikom (gre torej za navadno kakovost) hitrost le še 10 črno-belih oziroma 7 barvnih strani na minuto. To so v praksi bolj realne številke, čeprav smo namerili še malenkost manj. Tiskalnik je sicer le malce nad povprečjem v svoji skupini (torej večopravilnih naprav s faksom). Malce pod povprečjem je tisk besedila (pet strani v 51 sekundah), je pa boljši tisk grafik na svetleči papir (recimo PDF naše naslovnice, ki traja 2 minuti in 40 sekund).

Tudi kakovost je povsem poslovna. Zelo dobro je besedilo, praktično enako kot pri Canonovi MX870. Ti modeli se dejansko že lahko primerjajo z laserskimi tiskalniki, kar bodo cenili zlasti v pisarnah. Sicer je kakovost še kar solidna, prehodi so dobri, barve pa malce preveč žive oziroma močne. Tiskalnik se bolje obnese na svetlečem papirju kot na navadnem, čeprav so ravno na svetlečem barve preveč žive.

Velika prednost tega tiskalnika pa je tudi nizek strošek tiska, sploh pri besedilu. Z enim setom kartuš smo naredili več kot 400 strani (večina tiskalnikov jih naredi med 100 in 200), cena posamezne strani je tako 5 centov.

HP Officejet 6500A Plus

Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgalnik, faks.

Tiskanje: 9.

Fotokopiranje: 8.

Optično branje: 7.

Cena izpisa: 9.

Vmesniki: USB, omrežni, WLAN (802,11 B/G), faks.

Cena: 209 EUR.

Cena natisnjene ČB strani: 5 centov.

Cena natisnjene barvne strani: 39 centov.

Prodaja: www.hp.com/si/retailpartnerji.

Za: Cena črno-belega izpisa, brezžični vmesnik, kakovost izpisa.

Proti: Cena barvnega izpisa, cena naprave.

Zlati Monitor

Pri večopravilnih brizgalnih tiskalnikih se naprave zelo hitro menjajo (opazno hitreje kot pri laserskih modelih), zato ne čudi, da smo preizkusili kar nekaj novih. Tokrat si je najboljšo oceno prislužil HPjev model Officejet 6500A Plus. Gre za odlično, zmogljivo napravo, ki ponuja veliko funkcionalnosti. Tako kot drugi novejši modeli ima tudi brezžični omrežni vmesnik, s tem da jo lahko priključimo tudi v navadno, ožičeno omrežje.

Zlati Monitor pa si pravzaprav zasluži iz drugih razlogov - najpomembnejši je nizka cena izpisa, sploh črno-belega. Nekoliko dražji barvni izpis mu lahko oprostimo, ker se v resnici več tiska besedilo kot pa barvne fotografije, še največ pa kombinirane dokumente (poslovna poročila, šolske naloge itd.). Všeč nam je tudi zelo dobra kakovost izpisanega besedila, ki se že lahko primerja s tisto pri laserskih tiskalnikih.

Officejet 6500A Plus pa je tudi povsem dovolj hiter, tako pri tisku kot pri kopiranju. Res ni ravno najcenejša naprava na preizkusu, a za 209 evrov dobimo zmogljiv tiskalnik, pri katerem kartuš ne bomo menjavali ravno vsak dan.

Ricoh GX 3050SFN

Od Ricoha smo imeli na tem testu le eno napravo, pa še to smo preizkusili že pred skoraj enim letom. Gre pa za zanimiv model, ki namesto navadne barve oziroma brizgalnih barvil uporablja gel. Ta naj bi se po besedah Ricoha hitreje sušil, tako pa lahko tiskalnik doseže višje hitrosti izpisa. Hkrati naj bi bil izpis še nekoliko cenejši kot pri navadnih brizgalnih modelih.

Naprava je kar zmogljiva in bogato opremljena. Gre za malce večji tiskalnik, sploh v višino. Na zgornji strani je podajalnik za papir, pod njim oziroma spredaj pa majhen črno-beli zaslon LCD. Okoli njega je presenetljivo veliko tipk, veliko je namenjenih vgrajenemu faksu. Gre za eno redkih naprav, ki imajo spodaj pravo kaseto za papir, primerljivo s tistimi pri laserskih tiskalnikih. Za priključitev na računalnik sta na voljo USB in omrežni vmesnik, naprava pa obvlada tudi tiskanje na obe strani.

Gel tehnologija se pri hitrosti res kar dobro obnese. Tiskalnik se je v povprečju zelo dobro odrezal, pri nekaterih posameznih preizkusih je dosegel celo prvo mesto. Zanimivo, da dosega dobre rezultate tudi pri uporabi svetlečega papirja, našo vektorsko sliko je natisnil v le 34 sekundah (na navaden papir pa celo v 15 sekundah). Za bitno je resda potreboval več časa (na svetleči papir slabe dve minuti), a je to kljub vsemu dober rezultat. Zelo dobra je tudi hitrost fotokopiranja, pri barvnem kopiranju je najhitrejši v tabeli (za pet kopij je potreboval dobro minuto). Tudi pri uporabi samodejnega podajalnika je kar hiter, zanimivo, da pa je optično branje dokaj počasno.

Kakovost je solidna, a nič posebnega. Bolj zanimiva je cena izpisa, zlasti črno-belega, kjer velja stran besedila le 3 cente. Barvna stran pa je žal dražja, 19 centov.

Ricoh GX 3050SFN

Kopirni stroj, optični bralnik, gel tiskalnik, faks.

Tiskanje: 8.

Fotokopiranje: 8.

Optično branje: 7.

Cena izpisa: 10.

Vmesniki: USB, omrežni.

Cena: 218 EUR.

Cena natisnjene ČB strani: 3 cente.

Cena natisnjene barvne strani: 19 centov.

Prodaja: www.vibor.si.

Za: Cena črno-belega izpisa, hitrost izpisa, opremljenost.

Proti: Povprečna kakovost, ločljivost optičnega bralnika.

/datoteke/tabele/11_02/inkjeti.pdf"> Tabela z rezultati

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki