Objavljeno: 29.3.2011 | Avtor: Damjan Matičič | Monitor Marec 2011

Facebook preoblikuje sporočanje

Rivalstvo med Facebookom in Googlom se odvija že nekaj časa, in zdi se, da se še ne bo kmalu končalo. Na našo srečo takšno tekmovanje prinaša predvsem novosti za nas, uporabnike. Po Googlovem neuspešnem poskusu, da bi prodrl na področje družabnih omrežij, Facebook očitno vrača udarec. Ali bo elektronska pošta postala le ena od aplikacij na Facebooku?

Elektronska pošta je vsekakor sistem z marsikatero težavo in pomanjkljivostjo. Veliko podjetij se je že ukvarjalo z njenim izboljšanjem, a resnici na ljubo danes stvar ni veliko drugačna kot ob nastanku. Googlova storitev Gmail je v zadnjih letih postala že skoraj nekakšen sinonim za elektronsko pošto, vsekakor pa poleg iskalnika najbolj uporabljano orodje tega podjetja. A Googlu manjka nekaj, kar Facebook ima, velika zbirka najrazličnejših povezav med milijoni uporabniki. Resda ne prvi ne drugi nimata težav z zbiranjem vseh mogočih podatkov o uporabnikih, a slednji ima na področju analize medsebojnih odnosov med ljudmi veliko prednost.

Tako je konec preteklega leta internetno realnost ugledal Facebookov prenovljeni sistem sporočanja. Zaenkrat se nadgradnja še vedno odvija po sistemu vabil (za vabilo lahko zaprosite tudi neposredno), zato večina uporabnikov sprememb še ni doživela. Na prvi pogled majhne spremembe v delovanju v resnici prinašajo drugačno dojemanje sporočanja.

Celoten sistem deluje po načelu, da interakcija med dvema človekoma poteka kontinuirano, ne glede na menjavo načina komunikacije. Facebook torej enotno obravnava sporočila, izmenjana prek klepeta, zasebnih sporočil, elektronske pošte in sporočil SMS. Žal sporočila SMS v Sloveniji še ne delujejo, saj na seznamu za izbiro našega operaterja naša država ni zastopana.

Sporočilni del menuja je zdaj precej krajši.

Zaradi takšne pestre kombinacije so razvijalci stvari nekoliko poenostavili. Analiza izmenjanih zasebnih sporočil med uporabniki družabnega omrežja je pokazala, da je v polovici primerov naslovna vrstica ostala prazna, v dodatni četrtini pa so bile v njej nepomembne besede. Največji miselni preskok se je tako zgodil na prehodu iz sistema, ki elemente prikazuje glede na naslov, v takega, ki jih razvršča glede na pošiljatelja. S tem so odpravili potrebo po vnosu naslova in tako odstranili eno od razlik med klepetom in elektronsko pošto.

Spremenil se je tudi videz menuja, namesto klasičnih izbir Prejeto, Poslano imamo na voljo le dve možnosti, glavni predal in sekundarnega. V tega slednjega se stekajo sporočila, za katera spletišče meni, da za nas niso tako zanimiva (nekakšen spam filter), torej tista, ki so jih prijatelji za primer poslali več naslovnikom. Sem se tudi razporedi vsa elektronska pošta z zunanjih naslovov, dokler jo ročno ne prestavimo v glavni predal. Sistem na prvi pogled spominja na Googlovo storitev prioritetne pošte.

S stališča izmenjave zasebnih sporočil se tako ni spremenilo prav veliko, razen že omenjenega. Nekoliko večja sprememba se je zgodila na področju klepeta, zgodovina klepeta se zdaj shranjuje v sporočilnem centru in ni več omejena na zadnjih nekaj vrstic. Zgodovina se žal ne ločuje na dneve pogovorov, temveč se ves čas ustvarja ena sama nit pogovora, znotraj nje pa je mogoče hitro iskati prek vgrajenega iskalnika.

Največ zanimanja je bila seveda deležna vključitev elektronske pošte v družabno omrežje. Vsak uporabnik si lahko dodeli email naslov, prek katerega je dosegljiv tudi ljudem, ki niso uporabniki Facebooka. Pri izbiri naslova žal nismo povsem svobodni, prvi del sestavlja naše uporabniško ime, ki smo si ga lahko dodelili pred časom (tisti, ki si ga še niso, si ga lahko kadarkoli), drugi del pa pripona "@facebook.com". Sporočila, poslana na ta naslov, se pojavijo v sporočilnem centru, niso pa dostopna prek drugih virov (primer IMAP, POP itd.), saj v resnici ne gre za polnokrven elektronski naslov. Zanimiv je "prevod" takšne pošte v novo okolje, naslov postane odebeljena prva vrstica sporočila, morebitne priponke pa se pojavijo pod sporočilom. Glede na vrsto priponke nam je na voljo hitri ogled (slike, pisarniške datoteke) ali možnost shranjevanja na disk.

Pogled na sporočilo s priponkami, prejeto prek elektronske pošte, in možnosti, ki nam jih ponuja Facebook.

Pošta seveda deluje tudi v nasprotni smeri, sporočila lahko iz Facebooka pošiljamo na poljuben elektronski naslov, pri tem pa smo žal močno omejeni v določenih pogledih. Tako ne moremo ustvariti naslovne vrstice ali dodati prejemnikov kopij in slepih kopij.

A specifika družabnih omrežij in varnostnih nastavitev nam omogoča nekaj dodatnih varovalk v primerjavi s klasično pošto. Prva je že možnost izbire, ali dovolimo dohodno pošto vseh pošiljateljev, ali se omejimo zgolj na določene skupine prijateljev. Po trditvah Facebooka naj bi to učinkovito zmanjšalo količino nezaželene pošte, a v to ne verjamemo povsem. Težave nastanejo že s tem, ko pošiljatelja sporočila ni težko ponarediti, česar smo pri elektronski pošti že bolj ali manj vajeni. Ker pa se v družabnih omrežjih zaenkrat večina ljudi počuti bolj varne, predvsem ker se zdi, da je pošiljatelj vedno pravi, so torej nevede odprli nova vrata smetilcem?

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji