Hvala za vse, gremo naprej

Hvala za vse, gremo naprej
Objavljeno: 18.2.2011 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Tehnomanija | Revija: Februar 2011

Čeprav se na področju računalništva in zabavne elektronike vselej nekaj dogaja in razvija, se zdi, da smo v zadnjem letu prišli do meje, ko se stvari začenjajo res korenito spreminjati. Če smo to v zadnjih letih le slutili, pa se zdaj dogaja. Osebni računalnik je, ob pomoči katalizatorja, ki mu pravimo internet, začel izgubljati bitko proti naprednejšim napravam. S tem pa so začeli izgubljati tudi vsi tisti, ki so zgradili imperij na temeljih uspeha osebnih računalnikov. Prepričan sem, da bodo mnogi transformacijo preživeli, a nekateri tega ne bodo zmogli. Hkrati s tem pa se zastavlja vprašanje, kako bomo vse to doživeli in preživeli uporabniki. Kje je meja, ko smo še pripravljeni sprejeti novosti in zanje odšteti nov kupček denarja? Na videz bo lažje, ko bomo vsak dan za vse, kar prihaja, odšteli le nekaj drobiža, a na dolgi rok ne bomo zapravili nič manj. Prej nasprotno.

5.1.

Še pred nekaj leti se je zdelo, da je navezava Microsoft-Intel neuničljiva. Danes se zdi, da šivi (kaj šivi, vari) pokajo na več kot enem mestu. Microsoft je na sejmu CES napovedal, da bo naslednjo različico okolja Windows 8 pripravil tudi za procesorsko platformo Arm, ki več kot očitno dobiva bitka na področju pametnih telefonov in tabličnih računalnikov s prihranki energije, ki Intel dobesedno sramotijo. Intel pa Microsoftu očita, da je zamudil vlak, s katerim se je dalo priti do tabličnega kraljestva. No, zgodba z Armom bo še zanimiva. Nekateri se še spominjamo, ko je Microsoft s svojim Windows podpiral platforme Alpha in MIPS, a z rezultati, ki so bili, milo rečeno, katastrofalni. Ali se bo zgodovina spet ponovila?

17.12.

Kaj lahko naredijo izdelovalci večpredstavnih izdelkov, da bi pritegnili kupce z izdelki, ki so vedno bolj podobni drug drugemu? Mogoče pa lahko na vgrajene diske kar naložijo filme. Prav to je naredil Creative Labs pri izdelku ZeeEagle, na katerega je posnel 668 kultnih kitajskih filmov za ceno 676 dolarjev. Kako le, da se tega nihče ne spomni na zahodu? Pravite, da se ne sme?

13.12.

Leta 2015 naj bi končno dočakali dan, ko bodo izdelovalci po dogovoru dokončno opustili analogne zaslonske vmesnike VGA in prišli na digitalne različice DisplayPort, HDMI ali kaj tretjega, kar bo nastalo med tem. Vsaj v teoriji. Praksa pa nam kaže, da večina starih tehnologij umira zelo dosti časa, če sploh. Združljivost za nazaj je namreč dragocena, kadar iščemo univerzalno združljivost. Lastniki prenosnikov, pomislite le, da pridete v sejno sobo in ugotovite, da ima ta le "prastari" vmesnik VGA. Kaj pa zdaj?

31.12.

Saj ni res, pa je. Če je verjeti statistikam, na katere so opozorili v družbi Commtouch, se je zadnjem četrtletju začela zelo zmanjševati "kuga" 21. stoletja - količina nezaželene pošte. Oktobra je je bilo tako 18 % manj kot septembra, decembra pa že za tretjino manj. Kaj je zdaj to? Mar so se smetilci utrudili in dokončno ugotovili, da smo uporabniki dobili debelo kožo in ne nasedamo več na provokacije? Ah ne, le nekaj večjih izvorov, kot je Spamit, so zaprli. Pa upajmo, da smetilci tega ne bodo opazili.

4.1.

Se še spominjate lanske razprtije med družbama Apple in Adobe, kjer prva preprosto ni želela podprti tehnologije flash na svojih uspešnih mobilnih napravah? Tedaj so trdili, da je težava v tem, da flash preprosto porabi preveč sredstev, predvsem energije. Slišalo se je kot slab izgovor za prikritje drugih motivov. Morda pa so vendarle govorili resnico. Viri blizu družbe RIM (Blackberry), ki pripravlja tablični računalnik PlayBook, trdijo, da ima izdelovalec resne težave z zagotavljanjem vsaj približno zanimivega trajanja delovanja akumulatorjev prav zaradi flasha. RIM sicer zanika, a hkrati s PlayBookom zamuja. Hmmm.

18.12.

Internet bo pokopal DVDje do leta 2014. Projekcije analitikov kažejo, da bo prodaja filmov na nosilcih DVD in blu-ray upadla na 4,6 milijarde dolarjev v naslednjih petih letih. Medtem naj bi se prodaja filmov prek pretočnih kanalov (interneta) zvečala z današnjih 2,3 na 6,3 milijarde dolarjev. Kratko naj bi potegnili predvsem nosilci DVD, blu-ray se bo še nekaj obnesel zaradi višje kakovosti posnetkov. Pa vendar se zdi, da bo to zadnji optični nosilec. Ali bodo lokalni (trdi in drugi) diski naslednji?

20.12.

Na Linuxu temelječi ChromeOS je eden najbolj pričakovanih operacijskih sistemov v zadnjih dveh letih. Toda med številnimi, ki komaj čakajo nanj, je nekaj takih, ki so ostro proti njemu. Med njimi tudi nekatera zelo zveneča imena. Recimo Paul Buchheit, zdaj že nekdanji zaposleni pri Googlu, bolj znan kot oče Gmaila. Paul meni, da ne razume ChromeOS, češ da se preveč prekriva z Androidom in zanj preprosto ni potrebe. Še bolj oster pa je Richard Stallman, eden od frontmanov odprte kode, ki ChromeOS in računalništvo v oblaku vse bolj vidijo kot grožnjo, predvsem kar zadeva omejevanje izbire uporabnikov, da imajo pri sebi lastne podatke. Trezno razmišljanje ali pa se gospodje zgolj starajo in se ne znajo prilagoditi novim razmeram?

30.12.

Tablični računalniki naj bi bili rešilna bilka za revije in časopise. Vsaj tako so še nedavno promovirali zagovorniki novih medijev. Toda prvi spodbudni kazalci so kaj hitro močno upadli in danes se že marsikdo sprašuje, ali je to še res. Medtem ko se nekatere publikacije prodajajo zelo dobro, so večinoma rezultati pod pričakovanji. Revija Wired, ki je v prvem mesecu prodala kar 100.000 izvodov revije v digitalni obliki, je čez nekaj mesecev videla, da je naklada v začetku jeseni upadla na 31.000 in nato na 21.500 izvodov. Kaj se dogaja? So uporabniki ugotovili, da digitalno vendarle ni primerljivo s papirjem? Morda, res pa je, da trg tabličnih računalnikov šele nastaja. Morda si moramo to vprašanje zastaviti vnovič čez kako leto.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki