Članki

Programerske novice: marec 2004

V tej številki predstavljamo XUL, označevalni jezik za hitro izgradnjo uporabniških vmesnikov, s katerim je zgrajena zunanja podoba celotne palete izdelkov Mozille (brskalnik, e-pošta, koledar, klepet...). Očitno pa se Mozilla uveljavlja tudi kot podlaga za druge programe. Podjetje Lindows.com je z jezikom XUL zgradilo zmogljiv urejevalnik spletišč Nvu (nekakšna kratica za new view), ki je funkcionalno precej podoben Macromediinemu Dreamweaverju. Mimogrede, Lindows OS je izpeljanka Linuxa, navzven zelo podobnega Oknom, odtod tudi ime, zaradi katerega so v sodnem sporu z Microsoftom. Ker je podjetje usmerjeno k alternativnemu namizju, je ocenilo, da rast njegove priljubljenosti brez spodobnega urejevalnika spletnih strani ne bo mogoča. Za lažji začetek so se povezali s projektom Mozilla.org. V razvojno ekipo jim je uspelo pritegniti tudi Daniela Glazmana, ki je bi glavni programer izdelka Mozilla Composer, urejevalnika spletnih strani, ki je del skupka programov, znanega predvsem po brskalniku.

Programer

Objavljeno: 24.10.2005 19:48 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Marec 2004
Uporaba večpredstavnih knjižnic SDL

SDL (Simple DirectMedia Layer) je večpredstavna knjižnica, podobna DirectX, vendar jo je bistveno enostavneje uporabljati.

Programer

Objavljeno: 24.10.2005 19:39 | Avtor: Dalibor Kranjčič | Monitor Marec 2004
Kako sem presedlal na Linux in preživel - 11. del

Na osebni računalnik lahko priključimo marsikatero zunanjo napravo, od žepnega računalnika in zunanjega pomnilnika do fotoaparata in videokamere. Seveda se nisem lotil preizkušanja vseh mogočih naprav, saj to ne bi imelo nobenega pravega smisla, pa še veliko preveč časa (in prostora v reviji) bi za to porabil. Na računalnik z Linuxom sem priklopil le tiste, ki jih bolj ali manj redno uporabljam, in poskušal ugotoviti, ali bi lahko pogrešal Microsoftova Okna.

Odprta scena

Objavljeno: 24.10.2005 19:03 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Marec 2004
Za vsako namizje?

Ko skoraj vsak mesec beremo, kako podjetja, državne uprave in druge velike skupine uporabnikov uvajajo Linux na namizja, se lahko odkrito vprašamo, ali je brezplačen operacijski sistem zares že dovolj zrel za vsako namizje ali pa so omenjene skupine le preveč specifične, da bi lahko tako sklepali.

Odprta scena

Objavljeno: 23.10.2005 21:19 | Avtor: Andrej Vernekar | Monitor Marec 2004
Novice odprte scene: marec 2004

Podjetje Xandros je predstavilo novo različico svojega operacijskega sistema Linux, ki temelji na distribuciji Debian.

Odprta scena

Objavljeno: 22.10.2005 12:52 | Avtor: Andrej Vernekar | Monitor Marec 2004
Keramično namizje - druga generacija

Programi v Linuxu počasi dozorevajo; to vidimo po vse daljših razvojnih ciklih. Lep zgled je namizno okolje KDE, ki je z nekdanjega 6-8 mesečnega razvojnega cikla prešlo na enoletnega. Malo več kot leto dni po različici 3.1 je izšel KDE 3.2. Majhna sprememba v imenu je zavajajoča, saj so oznake različic KDE odvisne od knjižnice Qt in ne toliko od števila novosti v samem okolju. Teh je to pot precej več kakor v različici 3.1, saj so se razvijalci po nekajletnem piljenju ogrodja lotili uporabniških programov, ki so doslej veljali za eno izmed prednosti okolja GNOME. Nova različica je že od vsega začetka na voljo tudi v slovenščini, hkrati z 39 drugimi jeziki.

Odprta scena

Objavljeno: 22.10.2005 12:50 | Avtor: Andrej Vernekar | Monitor Marec 2004
Tehnomanija: marec 2004

Spomladi bomo, kot kaže, doživeli nov val grafičnih procesorjev. Med prvimi bo nVidia, ki pripravlja projekt NV40, v končni različici najbrž imenovan GeForce FX 6000. Za zdaj so tehnični podatki le skopi in okvirni - 130 nm arhitektura, 175 milijonov tranzistorjev, delovni takt jedra med 500 in 600 MHz, dostop do pomnilnika s takti 700-800 MHz in uporaba različnih tipov pomnilnikov - DDR, GDDR2 in GDDR3. Procesor naj bi imel boljšo podporo mehčanju robov in filtriranje, novo jedro za senčenje, osemstopenjski cevovod in dve enoti za obdelavo tekstur. Zanimivo, da bo procesor še vedno podpiral zgolj AGP 8x, medtem ko naj bi prihajajoče vodilo PCI Express podprli nekoliko pozneje z rahlo spremenjenim procesorjem NV41.

Tehnomanija

Objavljeno: 22.10.2005 11:28 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Marec 2004
Spletno zapravljanje

Nakupovalna središča postajajo nekakšna svetišča potrošniške družbe, nakupovanje v njih pa svojevrsten obred, zato ni pravzaprav nič nenavadnega, da se upravljavci nekih drugih svetišč in obredov počutijo nekoliko ogroženi in si "svojega" dneva ne pustijo kar tako prevzeti. A to je že druga zgodba, s katero se bomo ukvarjali kdaj drugič. Oglejmo si, kje vse lahko v spletu zapravimo težko prislužene denarce.

Na zvezi

Objavljeno: 16.10.2005 17:31 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Januar 2004
Na kratko iz spleta: januar 2004

To, kar sta Neckermann in Quelle za konfekcijo, je Conrad za elektroniko. Poleg klasične trgovine in kataloške prodaje ima tudi spletno trgovino, v kateri boste našli pestro izbiro najrazličnejših elektronskih naprav in sestavnih delov zanje. Tudi pri Conradu brskanje po spletnem katalogu ni tako pregledno, kakor bi si najzahtevnejši uporabniki želeli, a če papirnatega nimate pri roki ali se vam ne zdi vredno, da bi zanj odšteli tisoč tolarjev, je spletna trgovina kar dober nadomestek.

Na zvezi

Objavljeno: 16.10.2005 17:19 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Januar 2004
Programi brez špeha

Pred dvajsetimi leti je bil povsem spodoben urejevalnik besedil dolg nekaj deset kilobajtov, danes pa se pod nekaj megabajtov, raje nekaj deset megabajtov, skoraj ne pogovarjamo več. Večine to morda ne moti, vsi, ki se ukvarjajo z vgradnimi sistemi, pa so živo zainteresirani za čim manjše programe. Oglejmo si torej razloge za nabuhlost programov v sistemu GNU/Linux in pokažimo obvoz.

Odprta scena

Objavljeno: 15.10.2005 18:45 | Avtor: Primož Peterlin | Monitor Januar 2004
Programerske novice: januar 2004

Odprtokodno, splošno razvojno okolje Eclipse, ki nastaja kot projekt skupnost, podprt s strani IBM in še nekaterih velikanov računalniške industrije, te dni praznuje drugo obletnico obstoja. V tem času se je okrog tega okolja zbrala zavidljiva skupnost razvijalcev in uporabnikov, ki so skupaj pripomogli k izvrstni kakovosti orodja - obenem z obletnico je dočakalo tudi tretjo večjo prenovo - in pestri izbiri dodatkov. Prav modularna zasnova orodja, razvitega v javi, je največja prednost tega okolja, saj deluje na številnih podlagah, dodatki pa širijo njegove zmogljivosti.

Odprta scena

Objavljeno: 15.10.2005 18:44 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2004
Borlandov visoki C

Podjetje, ki je izumilo združeno razvojno okolje (IDE), je tudi prvo, ki je poleg tvorca ogrodja. net, Microsofta, ponudilo napredno razvojno orodje za prihodnost programiranja Oken.

Odprta scena

Objavljeno: 15.10.2005 18:43 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2004
Na takojšnji zvezi

Za nekatere tehnologije se zdi, da sicer so na voljo, a nekje v ozadju čakajo, da jih nekdo "odkrije". Trgovine z digitalno glasbo in mali žepni predvajalniki na primer so bili na voljo že precej časa, a v zavest širše javnosti so prišli šele, ko je Apple naredil prvi iPod in odprl internetno trgovino iTunes. Podobno se utegne zgoditi tudi s takojšnjim sporočanjem in internetno telefonijo, ki ju je nedavno "odkril" Google. A pojdimo lepo po vrsti.

Na zvezi

Objavljeno: 9.10.2005 21:16 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Oktober 2005
Strukturiranje podatkov XML

XML (eXtensible Mark-up Language - razširljiv jezik za označevanje) se je že precej uveljavil kot jezik za izmenjavo strukturiranih podatkov. Ključ do njegove uporabnosti je zajet že v njegovem imenu - prav razširljivost je namreč bistvo njegove prilagodljivosti.

Programer

Objavljeno: 30.9.2005 15:00 | Avtor: Gregor Humar | Monitor September 2005
Programerske novice: september 2005

Po letih obljub so razvijalci dočakali razkritje celotne izvirne kode Sunovega najpomembnejšega programskega izdelka, operacijskega sistema Solaris (OpenSolaris). Po tem, težavnem, a nadvse pomembnem koraku, pa se očitno obeta še več podobnih razkritij. Vodilni možje v Sun Microsystems so že večkrat napovedovali, da bodo razkrili kodo prav vseh svojih programskih izdelkov, saj so navsezadnje predvsem podjetje za izdelavo strojnih sistemov, odprta koda programske opreme, ki jih poganja, pa omogoča lažje vzdrževanje, v katerem lahko sodeluje vsa zainteresirana javnost.

Programer

Objavljeno: 30.9.2005 14:59 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor September 2005
Pozor, hekerji (4)

Naslednja stopnja v pripravi napada, ki je pogosto že skoraj napad sam, je popisovanje (enumeration). Za popisovanje je značilno, da že gre za dejaven stik z napadenim sistemom, zato napadeni sistem te aktivnosti praviloma zabeleži, vprašanje je le, ali kdo to preverja in sprejema ustrezne protiukrepe.

Programer

Objavljeno: 30.9.2005 14:53 | Avtor: Ivan Verdonik | Monitor September 2005
Tehnomanija: september 2005

Po presenetljivem prehodu družbe Apple iz okolja PowerPC na Intelovo arhitekturo v javnost prihajajo nove podrobnosti o nadaljnjih načrtih okoli izdelkov tega izdelovalca. Sedaj je že jasno, da bo Apple omogočil uporabo operacijskega sistema Windows v svojih računalnikih, v obratno smer pa ne bo šlo - MacOS bo deloval le v računalnikih, ki jih bo izdelal Apple. Ta korak nakazuje, da ima Apple resne ambicije, da bistveno poveča volumen prodaje svoje strojne opreme, ne glede na programsko opremo. Zanimivo pa je, da najava prehoda na Intelovo podlago ni ogrozila prodaje sedanjih sistemov - Macintoshi se prodajajo kot vroče žemljice.

Tehnomanija

Objavljeno: 28.9.2005 12:37 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor September 2005
Tehnomanija: januar 2004

V ZDA ustanavljajo novo združenje, ki bo ščitilo interese hekerjev. Med ustanovitelji so tako amaterski hekerji kot tudi profesionalci, ki se ukvarjajo z iskanjem razpok v varnosti programskih izdelkov. Poglavitni razlog za ustanovitev združenja, ki po nekaterih ciljih spominja že skoraj na sindikat, je ščitenje interesov raziskovalcev pred izdelovalci programske opreme, ki v združenju pravzaprav sploh niso zaželeni. Računalniška industrija v ZDA je namreč začela po dolgem in počez uporabljati zakone iz svežnja DMCA (Digital Millenium Copyright Act), po katerih med drugim preganjajo vdiranje v programske izdelke in javno objavljanje ranljivosti. Pred časom so zaradi tega nekega sistemskega upravitelja celo obsodili na 16 mesecev zapora in to zatem spremenili v oprostilno sodbo, a šele po prestani kazni. Jezni hekerji zdaj hočejo pravico do svobode vdiranja.

Tehnomanija

Objavljeno: 11.9.2005 14:33 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Januar 2004
Sodobne pravljice

Sklepni del trilogije Gospodar prstanov pravkar polni domače kinodvorane, mi pa bomo na tokratnem spletnem sprehodu obiskali spletišča, tako ali drugače posvečena legendarnemu Tolkienovemu delu ter nekaterim drugim najbolj priljubljenim sodobnim pravljicam.

Na zvezi

Objavljeno: 10.9.2005 22:19 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Februar 2004
Na kratko iz spleta: februar 2004

Prejšnji mesec smo na teh straneh spletno nakupovali, pri tem pa nam seveda ni uspelo obiskati prav vseh domačih spletnih trgovin. Na svojo e-knjigarno so nas na primer spomnili pri Tehniški založbi Slovenije, kjer lahko med drugim kupite tudi vseh pet delov Štoparskega vodnika po Galaksiji in zadnjo Adamsovo knjigo, Losos dvoma, ki so jo na podlagi nedokončanih kratkih besedil izdali po piščevi smrti.

Na zvezi

Objavljeno: 10.9.2005 22:19 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Februar 2004
Kako sem presedlal na Linux in preživel - 10

O novem slovenskem Linuxu bi pravzaprav lahko pisal že v prejšnji številki, a sem raje malce počakal, saj smo Pingo 2.0 tokrat posneli na priloženi DVD. Marsikateri bralec, ki ga je ob branju te rubrike zamikalo preizkusiti Linux, pa doslej še ni zbral dovolj poguma, se bo zato laže odločil za prvi korak. Da bi vam ga še dodatno olajšali, si bomo v nadaljevanju ogledali, kako Pingo namestiti, nato pa spoznali še nekaj njegovih najpomembnejših prednosti.

Odprta scena

Objavljeno: 10.9.2005 21:37 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Februar 2004
Novice odprte scene: februar 2004

Linus Torvalds je doslej v sporu med družbama SCO Group in IBM bolj ali manj molčal in se držal ob strani, zdaj pa je z javnim pričanjem opozoril sprti podjetji, da so nekatere njune trditve brez pravne podlage. SCO Group, ki je bil doslej o konkretni vsebini kršitev zelo skrivnosten, je namreč v zadnjem krogu opozorilnih pisem velikim uporabnikom Linuxa prvič predstavil seznam 65 modulov in programov v Linuxu, ki so sporni in za katere podjetje trdi, da so jih avtorji preprosto prepisali iz Unixa.

Odprta scena

Objavljeno: 10.9.2005 21:14 | Monitor Februar 2004
Programerske novice: februar 2004

Sun, znan po neodvisni vmesni kodi (bytecode), ki omogoča izvajanje javanskih programov na najrazličnejših podlagah, je povabil svoja konkurenta, IBM in Cray, k razvoju novega rodu vmesne kode, neodvisne od strojne podlage, ki bo bistveno zmogljivejša od trenutne ponudbe. Neodvisna vmesna koda naj bi omogočila preprostejše programiranje najsodobnejših visoko zmogljivih računalnikov (High Productivity Computing Systems, presegli naj bi zmogljivost peta FLOPS, več kot 1015 operacij s plavajočo vejico na sekundo), katerih razvoj s posebnim programom vzpodbuja ameriška vlada, razvili pa naj bi jih do konca desetletja.

Programer

Objavljeno: 10.9.2005 20:58 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Februar 2004
Tehnomanija: februar 2004

Na obzorju je nova zanimiva distribucija Linuxa. Bruce Perens, guru na področju odprte kode, je nedavno napovedal nov projekt in poskus standardizacije okolja Linux, s katerim naj bi razrešili kar nekaj težav in operacijski sistem še bolj približali podjetjem, zlati na namizju. Med drugim naj bi s tem tudi odpravili stroške za komercialne distribucije, kot sta Red Hat in SuSe. Projekt UserLinux temelji na dosedanjih izkušnjah projektov Linux Standard Base in UnitedLinux, vendar ponuja zanimivo drugačen pristop. Namesto raznolikosti možnosti, značilne za Linux, skuša standardizacijo doseči z izborom natanko ene rešitve za vsako področje rabe posebej. Za grafični vmesnik so tako izbrali Gnome, kar je med avtorji in zagovorniki sistema KDE povzročilo proteste. Podobno se lahko zgodi tudi na drugih področjih sistemskih gradnikov, to pa je na neki način v nasprotju z načeli, na katerih temelji Linux in odprta koda sploh.

Tehnomanija

Objavljeno: 10.9.2005 20:45 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Februar 2004
Programiranje v operacijskem sistemu Linux

Pisanje zahtevnejših namenskih programov praviloma zahteva razumevanje principov delovanja operacijskega sistema. Linux obsega orodja in notranje mehanizme, ki omogočajo dostop do pomembnih sistemskih virov in funkcij. V nadaljevanju bomo spoznali nekaj ključnih besed operacijskega sistema Linux in podali zglede v programskem jeziku C.

Programer

Objavljeno: 10.9.2005 12:34 | Avtor: Dalibor Kranjčič | Monitor Februar 2004
Programi brez špeha - 2. del

Prejšnji mesec smo izvedljivo datoteko s prvotnih 11480 bajtov ob neokrnjeni funkcionalnosti skrčili na vsega 352 bajtov. Tokrat bomo zadevo prignali do skrajnih meja in napisali nič manj kot najkrajši izvedljiv program, kar se jih sploh da napisati za sistem GNU/Linux z zapisom ELF.

Programer

Objavljeno: 10.9.2005 12:33 | Avtor: Primož Peterlin | Monitor Februar 2004
Programerske novice: julij-avgust 2005

Podjetja spoznavajo pomen spletne skupnosti, ki jim lahko pomaga pri razvoju programske opreme. Nekatera svoj uspeh med drugim dolgujejo tudi odprti kodi in vzpodbujajo njen nadaljnji razvoj. Eno takšnih je Google, ki je skozi zanimiv program "Poletje kode" omogočilo denarno vzpodbudo za vse študente, ki so se odločili čez poletje izpolniti katero od ponujenih nalog. Dokaj zajetna nagrada 4500 dolarjev je bila na voljo za najrazličnejše projekte, ki so jih ponudile številne mentorske orgranizacije, od Apache Software Foundation do XWiki in seveda samega Googla.

Programer

Objavljeno: 1.9.2005 13:07 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Julij 2005
Pozor, hekerji (3)

Pregledovanje sistemov hekerji izvajajo običajno potem, ko so že podrobneje spoznali žrtev. Pogosto pa gre tudi za slepo pregledovanje, še posebej, kadar se pojavi nova ranljivost. Klasično pregledovanje poteka v treh stopnjah: najprej odkrivanje aktivnih sistemov, potem strežniških programov in končno vrste operacijskega sistema

Programer

Objavljeno: 1.9.2005 13:06 | Avtor: Ivan Verdonik | Monitor Julij 2005
Tehnomanija: julij-avgust 2005

Odločitev družbe Apple, da prestopi v Intelov tabor, je še vedno v ospredju razprav, večinoma pa so komentarji pozitivni. Eden najbolj zanimivih namigov, čeprav je povsem hipotetičen, prihaja od ustanovitelja družbe Dell. Michael Dell je v elektronskem sporočilu namreč zapisal, da bi Dell z zadovoljstvom ponudil svojim strankam računalnike z operacijskim sistemom družbe Apple, če bi se ta odločil za ta korak. Steve Jobs za zdaj sicer trdi, da bo MacOS ponujal le v računalnikih svoje družbe, toda nekateri menijo, da ima pripravljen tudi plan "B".

Tehnomanija

Objavljeno: 1.9.2005 01:22 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Julij 2005
Groovy

Če nas zanima hitro sestavljanje testnih primerov, povezovanje različnih sistemov ali spletnih storitev, razvoj pomožnih programčkov ali pripomočkov za enkratno rabo, zna biti nov skriptni jezik, ki temelji na javi, groovy, izvrstna izbira.

Programer

Objavljeno: 14.8.2005 02:21 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Julij 2005