Sprememba platform

Morda v vsakdanjem življenju to (še) ni vidno, toda sodeč po dogajanju na trgu in zlasti med izdelovalci opreme, danes že vstopamo v obdobje menjave platform. Tablični računalniki in pametni telefoni naj bi dobili v naslednjih dveh letih bistveno večji pomen, tudi v poslovnem okolju, to pa naj bi se občutno poznalo tudi v tržnih deležih glede na osebne računalnike in prenosnike. Medtem pa nekdanji vodilni microsoftovci drug za drugim trdijo, da okolje Windows ni več osrednji center inovacij v računalništvu.

14.9.

Analitiki so vedno bolj kritični do Applovih tekmecev, ki še naprej predvsem napovedujejo izdelke, vendar jih z redkimi izjemami, še ne prodajajo. Razlogov za zamujanje je več, vendar ti večinoma niso v pomanjkanju strojne opreme. Ta je že nared. Manjkajo predvsem ustrezno prilagojeni operacijski sistemi. Podatki kažejo, da so skoraj sočasno Samsung, LG, Acer in drugi predstavljali prve tablice z okoljem Android, na drugi strani pa je Google razlagal, da Android ne bo primeren za tablično rabo pred različico 3.0.

Očitno so nekateri tako nestrpni, da bi nekaj poslali na trg, da so pripravljeni začeti tudi z napol dokončanimi izdelki. Enako je z okoljem WebOS, ki bo nared šele v začetku leta 2011. Najbolj pa zamuja Microsoft, ki očitno na tablične računalnike sploh ni bil pripravljen in zato ne more ali ne želi podati jasne vizije. Windows 7 ali Windows Mobile (7)? Počakati bo treba še nekaj mesecev. V pomanjkanju tekmecev pa ima Apple razmeroma lahko nalogo.

5.9.

Raziskava Pew Internet Study, v kateri so o rabi mobilnih naprav povprašali 2252 odraslih Američanov, je pokazala, da večina še ni uspela uporabiti vseh zmogljivosti pametnih telefonov in tabličnih računalnikov, razen povsem osnovnih funkcionalnosti. Medtem ko 82 % vprašanih uporablja mobilne telefone, je le 35 % od teh za svoje naprave kupilo dodatne aplikacije. Le 24 % je takih, ki dodatne aplikacije redno uporabljajo, kar 11 % pa takih, ki sploh ne vedo, da so za njihove naprave na voljo dodatne aplikacije. Mnogi se odločajo le za brezplačne programe, kljub temu da plačljive aplikacije stanejo le peščico dolarjev.

12.9.

Novi časi nam prinašajo morda še en poslovni model, ki ga doslej nismo poznali - zmogljivost strojne opreme na zahtevo. Intel se je pri svojem novem procesorju Pentium G6951 odločil, da bo strankam omogočil povečanje zmogljivosti ob nakupu dodatnega paketa Procesor Upgrade Performance Card. Ta ne naredi nič drugega, kot da s posebno mikrokodo odklene še dodaten megabajt tretjenivojskega predpomnilnika, ki je bil v procesor že vgrajen, vendar ni bil omogočen. Ta hip gre šele za poizkus, ki poteka le na izbranih trgih, vendar lepo nakazuje, kaj se utegne dogajati v prihodnje. Razlog za tako izbiro je dokaj preprost - izdelovalce zaradi obsega v proizvodnji pravzaprav stane manj, če dela le en (zmogljivejši) izdelek, kot da bi proizvajali različne izdelke. Če pa želijo nasloviti različne tržne segmente, potrebujejo pač cenejše in dražje, zmogljivejše in manj zmogljive izdelke. Podobno zvijačo že vrsto let uporablja avtomobilska industrija, ki kupcem ponuja avtomobile z različnimi močmi motorjev, ki se večinoma razlikujejo le v nastavitvi elektronike.

9.9.

Tam, kjer so zmagovalci, so tudi poraženci. Nove platforme in poslovni modeli so marsikaterega velikana spravili, morda tudi nepričakovano, v krizo, čeprav so vedeli, da spremembe prihajajo. Finska Nokia je zašla v krizo, čeprav imajo še vedno vodilni tržni delež pri telefonih. Toda tekmeci že kar lepo nažirajo nekdanjo mobilno kraljevino, kar je nekatere vodilne pri Nokii že stalo delovnih mest. Za Fince še ni prepozno, toda ta hip stavijo na platforme, ki se bodo morale šele dokazati, to pa ne bo prav enostavno.

Zanimivo, da podobno trdijo tudi za največjega izdelovalca osebnih računalnikov na svetu - družbo Hewlett Packard. Ta je menda pod vodstvom zdaj že nekdanjega direktorja, Marka Hurda, odrezal domala vsa sredstva za razvoj in raziskave, zato naj bi se zdaj znašli brez nekaterih ključnih tehnologij, ki jih tekmeci že imajo. Tako je mogoče razložiti tudi nakup skoraj neznane družbe 3Par, za katero so odšteli neverjetno visoko ceno. Poznavalci pravijo, da se bodo posledice Hurdove "diktature" pokazale šele v prihodnjih mesecih in letih.

8.9.

Internetni kriminal neverjetno hitro narašča. Nedavna raziskava Symanteca, imenovana Norton Cybercrime Report, kaže, da je bilo že okoli dve tretjini uporabnikov po vsem svetu doslej žrtev različnih kriminalnih dejanj prek interneta. V ZDA celo nekoliko več, okoli tri četrtine. Kljub temu je le 44 % vprašanih pri spletnih prevarah stopilo v stik s policijo. Zanimivo je tudi to, da je le polovica takih, ki bi zaradi spletnih prevar spremenili svoje obnašanje. To precej pove o naravi ljudi. Mimogrede, odprava posledic posamezne prevare stane v povprečju 334 dolarjev in traja v povprečju 28 dni. Res pa je, da se to razlikuje od države do države. Najbolj učinkoviti v zatiranju kriminala so na Švedskem (9 dni, 117 dolarjev), najmanj v Braziliji (43 dni, 1408 dolarjev).

2.9.

Najbrž danes že prav vsi čutimo, da nam poslovna elektronska pošta kljub vsem prednostim jemlje vse več dragocenega časa, tudi na škodo zasebnega življenja. Zdaj imamo tudi dokaze, da je podobno po vsem zahodnem svetu. Podjetje Xobni, znano po dodatku za odjemalca Microsoft Outlook, je izmerilo, da 72 % Američanov in 68 % Britancev redno prebira poslovno elektronsko pošto, tudi zunaj delovnega časa. Še več, 42 % Američanov in 25,8 % Britancev to počne tudi na bolniški. 50 % Američanov, a k sreči le 29 % Britancev, pošto prebira tudi na dopustu in 19 % poslovnežev onkraj velike luže pošto prebira tudi v postelji. Svetujem, da vsakdo primerja te podatke s svojim lastnim početjem in se pri tem malo zamisli.