Knjige v žepu

Objavljeno: 26.10.2010 | Avtor: Jure Forstnerič | Kategorija: Fokus | Revija: Oktober 2010 | Teme: android, iPad

Ena od največjih, če ne celo največja prednost elektronskih knjig je to, da ne zasedajo fizičnega prostora. Kot take so kakor nalašč za branje povsod, kamor se nam navadnih knjig ne da prenašati. A na čem jih brati? Kaj pa kar na telefonu?

Če bi kaj podobnega predlagali še ne tako dolgo nazaj, nas po vsej verjetnosti nihče ne bi resno vzel. Toda časi se spreminjajo, v naših žepih pa se znajdejo telefoni z nekoč nepredstavljivo velikimi zasloni. Vse skupaj je pred leti začel Applov prvi iPhone, ki ga je krasil za takratne razmere gromozanski, 3,5-palčni zaslon z zelo dobro ločljivostjo 163 pik na palec. Hitro so sledili še drugi, danes tako najdemo več telefonov, ki imajo zaslone velike okoli štiri in celo več palcev.

Veliko večino pametnih telefonov z velikimi, za dotik občutljivimi zasloni lahko torej razdelimo na dve skupini. Na eni strani poznamo družino iPhone, v katero sodijo telefoni iPhone, in večpredstavni predvajalniki iPod Touch, pri obojih se je pred kratkim začela prodaja četrte generacije. Na drugi strani pa imamo telefone z operacijskim sistemom Android, ki jih je iz dneva v dan več. Hkrati se med seboj tudi razlikujejo bistveno bolj kot Applove storitve, kar ni čudno, saj jih izdeluje kar nekaj različnih izdelovalcev.

Pri Monitorju smo se poleg preizkusa pravih bralnikov elektronskih knjig odločili še za preizkus branja na teh žepnih napravah. Pri tem se nismo osredotočili prav na določene naprave, temveč na programsko opremo, ki jo lahko dobimo za branje tako na enih kot na drugih sistemih. Programi, napisani na Androidu, praviloma delujejo na vseh teh napravah, seveda če te podpirajo spletno tržnico programov Android Marketplace. Enako seveda velja za naprave iz družine iPhone. Kljub temu povejmo, da smo za preizkus uporabili dve napravi - Androidov tabor je zastopal Samsungov telefon Galaxy S s štiripalčnim zaslonom, jabolčnike pa iPod Touch druge generacije (diagonala zaslona tu meri tri palce in pol).

Naj takoj povemo, da tako branje ni nič kaj slabše kot na večjih napravah. Velikost besedila lahko poljubno povečujemo, tako da je brez težav enako veliko kot v večini knjig. Zaradi velikih zaslonov pa imamo kljub temu razmeroma veliko besed na vsaki strani. Strani menjavamo največkrat kar s potegi s prstom čez zaslon, nastavljamo pa lahko tudi moč osvetlitve.

Prednost teh naprav je jasna - vedno jih imamo lahko v žepu. Tako brez težav beremo med čakanjem na avtobus in njegovo vožnjo. Kot tetris torej, le da je bolj koristno in stimulativno. Je pa res, da tako ne bi brali kake zahtevnejše literature. Pri takem branju se namreč dogaja, da beremo veliko, a le malo strani naenkrat. Tako smo se med testom raje držali lažjih, manj zahtevnih knjig, ki zahtevajo manjšo zbranost.

Na hitro smo pogledali še branje besedil, najdenih v spletu, in branje stripov. Pri prvih gre za kakršnekoli objave, od blogov pa do novičarskih in drugih strani, kjer je poudarek na besedilu. Na voljo je nekaj aplikacij, ki nam ta besedila shranijo za kasnejše branje na mobilnih napravah. Stripi pa so morda manj zanimivi kot knjige oziroma besedila, a se kljub razmeroma majhnim zaslonom kljub temu odrežejo kar dobro.

Berimo knjige!

Aldiko Reader

Program Aldiko Reader sodi med najbolj priljubljene take programe na sistemu Android. Pravzaprav niti ni presenetljivo, saj je zelo dober. Po videzu je podoben Applovemu iBooks (ali obratno, kakor želite). Na pozdravnem zaslonu tako vidimo nedavno brane knjige, zložene na leseni knjižni polici. Pod njimi sta še dve povezavi - ena do vseh knjig v naši zbirki in ena za dostop do spletnih katalogov knjig. Na tem menuju sicer zmotijo reklame, ki so na hitro videti kot še ena izmed spletnih knjigarn.

Pri slednjem gre večinoma za kataloge brezplačnih knjig, največkrat gre za knjige, pri katerih so potekle avtorske pravice. Na voljo je tudi par spletnih knjigarn, dodamo pa lahko tudi svoje; tu program le zažene spletni brskalnik in nas preusmeri v dodano spletno knjigarno. Naložene knjige se prikažejo na policah, kjer brskamo po lepih sličicah njihovih naslovnic.

Program podpira le knjige v formatu ePub, to je poleg Amazona najbolj razširjen format med spletnimi knjigarnami. Pomembno je predvsem to, da podpira tudi njegovo zaščiteno obliko. Literaturo v drugih formatih bomo morali sami pretvoriti, pri Aldiko priporočajo odličen brezplačen program Calibre. Knjige lahko prenesemo prek vmesnika USB ali neposredno prek spleta (ko izberemo datoteko ePub, se nam ponudi možnost, da jo odpremo v bralniku), v vsakem primeru pa se knjige shranijo na pomnilniško kartico.

Samo branje je z Aldikovim Readerjem zelo dobro. Edina pomanjkljivost je občasno počasno odpiranje knjig in menjavanje med poglavji - a to se razlikuje od knjige do knjige. Poljubno pa lahko nastavimo hitrost menjavanja strani (seveda velja omeniti, da je to tudi odvisno od zmogljivosti naše naprave). Strani menjavamo na različne načine, od tapkanja robov ter potegov levo in desno pa do uporabe tipk za glasnost. Zelo uporabna je možnost spreminjanja moči osvetlitve s potegom prsta po levem robu gor ali dol. Najnižja stopnja osvetlitve je sicer odvisna od naprave, v tem pogledu se je Samsung slabo odnesel, saj smo lahko iPod Touch nastavili na bistveno nižjo stopnjo osvetlitve. Aldiko ima sicer tudi nočni način z belimi črkami na črni podlagi, vendar sami tega ne uporabljamo. Aldiko omogoča res popolne nastavitve nad vsemi parametri knjig. Od velikosti pisave (ki jo lahko spreminjamo zvezno) pa do barv besedila in ozadja (kjer smo najraje uporabljali umazano belo barvo) in še veliko več. Gre za res odličen brezplačen bralnik, kjer bi si le želeli hitrejšega odpiranja knjig in poglavij.

Aldiko Reader

Bralnik e-knjig za sisteme Android.

Razvija: Aldiko, www.aldiko.com.

Cena: Brezplačno.

Za: Veliko funkcij, pregleden uporabniški vmesnik, cena.

Proti: Malo podprtih formatov, občasno počasno odpiranje knjig in poglavji, reklame.

Lexcycle Stanza

Program Stanza velja za enega najbolj priljubljenih na Applovih napravah iPhone in iPod Touch. Za njem stoji podjetje Lexcycle, ki pa je v lasti Amazona. Zanimivo - kljub temu ne podpira knjig, namenjenih njihovem bralniku Kindle. Sicer pa podpira formate ePub in eReader (končnica PDB), slednjega tudi v zaščiteni obliki. Za pretvorbo knjig lahko uporabimo že omenjeni program Calibre, na svoji spletni strani pa ponujajo tudi lasten program za pretvorbo knjig. Zaenkrat podpira le nezaščitene formate, med drugim tudi HTML, Mobipocket in PDF.

Ta program lahko uporabimo tudi za prenos knjig na mobilno napravo. Applove naprave so med drugim znane tudi po tem, da ob priklopu na računalnik ne delujejo kot preprosti USB pomnilniki. Zaradi tega imamo nekaj različnih načinov, kako na njih prenesti datoteke, tudi knjige. Najlažja je uporaba programa iTunes, pri katerem knjige prenesemo neposredno v želeni program (v tem primeru Stanza). Lahko pa jih prenesemo tudi brezžično s pomočjo omenjenega programa Stanze ali pa programa Calibre.

Stanza ima malce bolj preprost vmesnik kot Aldiko Reader, a je ta izredno učinkovit. Ob vstopu v program nas pričaka seznam knjig, poleg katerih so krogci, ki prikazujejo, kako daleč smo pri posamezni knjigi, ko pa knjigo končamo, se namesto kroga prikaže kljukica. Seveda ima tudi Stanza vgrajene kataloge večinoma brezplačnih knjig (in tudi nekaj katalogov plačljivih knjig), presenetljivo pa je večina katalogov popolnoma ista kot pri Aldikotovem programu.

Tudi branje poteka zelo podobno. Možnosti oziroma nastavitev je silno veliko, a nekaj manj kot pri Readerju, čeprav jih nismo pogrešali. Primer je menjavanje strani s tipkama za glasnost, kar je logično, saj lahko v ozadju poslušamo glasbo. Odpiranje knjig je večinoma podobno hitro kot na Androidu, kar je zanimivo, glede na bistveno slabše zmogljivosti uporabljene naprave (iPod Touch druge generacije). Pri menjavanju poglavij praktično ni čakanja, pri straneh pa lahko seveda nastavimo hitrost (in tudi način) menjavanja.

Stanza je ena izmed najbolj priljubljenih aplikacij za manjše iOS naprave (torej iPhone in iPod Touch) in ni težko videti, zakaj. Deluje hitro in tekoče, uporabniški vmesnik pa je preprost in intuitiven. Žal je šibka točka zapleteno nalaganje knjig, pa tudi majhno število podprtih formatov.

Lexcycle Stanza

Bralnik e-knjig za sisteme iOS.

Razvija: Lexcycle, www.lexcycle.com.

Cena: Brezplačno.

Za: Veliko funkcij, pregleden uporabniški vmesnik, cena.

Proti: Malo podprtih formatov, manj priročno nalaganje knjig.

Apple iBooks

V tekmo prodaje elektronskih knjig se je letos spustil tudi Apple. Za svoje naprave so naredili program za branje knjig, imenovan, kako drugače kot, iBooks. Gre hkrati za program in spletno knjigarno, žal pa lahko v Sloveniji zaenkrat prek nje dobimo le brezplačne knjige, plačljivih zaenkrat ni na voljo. Program podpira priljubljen format ePub, žal pa ne podpira njegove zaščitene oblike (pri plačljivi knjigah uporabljajo pri Applu lastno zaščito za format ePub).

Kot bralnik se iBooks odreže nekoliko medlo. Na zmogljivejših Applovih napravah (iPhone4, iPad) gre za odličen bralnik, na uporabljenem iPod Touchu druge generacije pa je obupno počasen. Od delovanja vmesnika do odpiranja knjig in menjave strani nič ni delovalo s tipično Applovo gladkostjo. Vidi se, da je bil program izdelan predvsem z mislijo na iPad, saj je vmesnik na manjših napravah slabši kot tisti pri Stanzi in Aldikotu. Pri slednjih se vmesnik hitro umakne, da je zaslon res dobro izkoriščen, pri iBooks pa ostanejo ikone za nastavitve vidne ves čas. Program ima bistveno manj nastavitev kot tekmeca, zlasti pri formatu knjig nimamo praktično ničesar na izbiro. Hkrati smo pogrešali tudi hiter nadzor svetlosti, kakršnega poznata druga dva programa. Tam lahko svetlost zaslona nastavimo neposredno z drsenjem gor in dol, tu pa moramo to storiti prek ikone in povezanega drsnika.

Applova rešitev je za majhne zaslone preprosto slabša od rešitve tretjih razvijalcev. Na velikem iPadu se dobro odreže, a v žepu je ne bi nosili naokoli, kljub temu da je brezplačna.

Apple iBooks

Bralnik e-knjig za sisteme iOS.

Razvija: Apple, www.apple.com.

Cena: Brezplačno.

Za: Povezanost s knjigarno iBooks, cena.

Proti: Počasnejše delovanje na starejših napravah, malo podprtih formatov, slabši vmesnik kot Stanza na iPhonu in iPod Touchu.

Berimo članke!

Instapaper

Še bolj zanimivo kot branje knjig na mobilnih napravah se nam zdi branje člankov in drugih objav iz spleta. Se vam redno dogaja, da naletite na kako zanimivo objavo in jo odprete v novem zavihku z namenom, da jo boste prebrali malo kasneje? No, malo kasneje pa se vse preveč rado dogaja, da si premislimo oziroma nimamo časa in zavihek raje zapremo. Ali pa shranimo povezavo med priljubljene, kjer tudi ostane, ne da bi se je usmilil kazalec naše miši.

No, zaradi tega poznamo programe oziroma storitve, kot sta Instapaper in Read it Later. Gre praktično za enake storitve, s tem da je prva na voljo le za Applove naprave, drugi pa podpira tudi Android. Tako si v našem brskalniku na računalniku ustvarimo povezavo (oziroma dobimo na spletni strani storitve že narejeno povezavo, ki jo le povlečemo v orodno vrstico brskalnika), na kateri piše preprosto "Read Later". Kadarkoli v spletu naletimo na kako besedilo, ki nas zanima, preprosto kliknemo omenjeno povezavo.

Na naši iOS napravi imamo seveda nameščen drugi del storitve - aplikacijo. Ta se uskladi s spletno stranjo in povleče iz spleta vse shranjene članke. Pri tem jih seveda obdela za lažje branje na napravi. S tem se znebimo nepotrebne strukture strani, ostane le glavni članek in slike, ki se ga neposredno tičejo. Na starejših napravah (med katere sodi tudi naš iPod Touch druge generacije) moramo postopek za sinhronizacijo zagnati ročno, na novejših pa lahko poteka tudi v ozadju. Prebrane članke preprosto označimo na napravi, ob naslednji sinhronizaciji pa se bodo tudi v spletu označili za prebrane. Do shranjenih člankov imamo namreč dostop tudi prek njihove spletne strani. Največja prednost je seveda ta, da se posamezni članki shranijo lokalno, torej ne potrebujemo dostopa do spleta, da jih preberemo.

Branje je enostavno, s tem da je brezplačna aplikacija nekoliko omejena s funkcijami. Plačljiva velja pet dolarjev (oziroma slabe štiri evre), doda pa nekaj različno uporabnih reči - denimo možnost zaklenitve orientacije zaslona. Zanimiva je tudi možnost "tilt scroll", kjer se po članku premikamo z rahlim nagibanjem naprave (to deluje presenetljivo dobro).

Instapaper nam omogoča, da vse tiste članke oziroma zanimive zapise, ki bi jih sicer preskočili, shranimo na eno mesto. Tako jih preberemo, ko imamo za to čas. Večina spletnih objav pa je razmeroma kratkih. To pomeni, da se čas hitro najde. Brezplačna različica programa je načeloma dovolj zmogljiva za večino potreb, kot že omenjeno pa velja različica "Pro" pet dolarjev. Največji hibi brezplačne različice sta omejitev števila shranjenih člankov na deset in reklama v seznamu člankov.

Instapaper

Spletna storitev in mobilna aplikacija za branje besedil.

Razvija: Instapaper, www.instapaper.com.

Cena: Osnovna različica: brezplačno, različica Pro: 4,99 USD.

Za: Preprosto, a učinkovito delovanje.

Proti: Omejitve pri brezplačni različici.

Read it Later

Praktično enako kot Instapaper deluje tudi Read it Later. Spet gre za shranjevanje člankov prek bližnjice v brskalniku in kasnejše branje na mobilnih napravah. Tudi tu je na voljo aplikacija za iPhone, in čeprav nimajo uradne aplikacije za Android, se najde nekaj neuradnih. Mi smo preizkusili program Paperdroid.

Ta deluje praktično enako kot Instapaper na napravah iOS. Spet imamo seznam neprebranih člankov, ki se sinhronizira s spletno aplikacijo - kar zna Android početi v ozadju. Na voljo je brezplačna različica, plačljiva pa velja slabe tri evre (na napravah iOS je uradna aplikacija enako cenjena kot Instapaper Pro, torej slabe štiri evre). Žal pa v Sloveniji še ne moremo kupovati aplikacij za Android; če se ne lotimo odklepanja naprave (t. i. "rooting"), smo obsojeni le na brezplačne različice programov.

Možnosti so enake kot pri Instapaper. Tudi tu so razlike med brezplačno in plačljivo aplikacijo zelo majhne - prej omenjeni "tilt scrolling" je že ena takih. Je pa spletna stran storitve Read it Later bistveno manj pregledna in manj intuitivna kot stran Instapaper.

Read it Later

Spletna storitev in mobilna aplikacija za branje besedil.

Razvija: Instapaper, www.instapaper.com.

Cena: Osnovna različica: brezplačno, različica Pro: 4,99 USD.

Za: Preprosto, a učinkovito delovanje.

Proti: Omejitve pri brezplačni različici.

Berimo stripe!

ComicBookLover

Branje stripov je nemara manj pripravno na majhnih zaslonih pametnih telefonov kot branje čistih besedil, a je kljub temu kar razširjeno. Na Applovih napravah je razmeroma veliko bralnikov stripov, tudi posamezni založniki imajo svoje lastne programe. Primera sta velikana DC (Batman, Superman itd.) in Marvel (X-Men, Spiderman itd.), kjer sta aplikaciji vezani na njihove digitalne trgovine. A mi smo raje izbrali ComicBookLover, ki je namenjen predvsem prebiranju lastnih stripov v najbolj priljubljenih formatih za stripe v digitalni obliki - CBR in CBZ. Pri prvem gre za slike, združene v arhivu tipa RAR, pri drugem pa tipa ZIP.

Stripe lahko naložimo bodisi prek programa iTunes bodisi ob pomoči vgrajenega strežnika FTP. Tu spet stopijo v igro Applove po nepotrebnem zapletene omejitve pri prenašanju datotek. Program pa sicer deluje podobno kot Stanza za knjige. Naloženi stripi so razvrščeni po različnih kriterijih (če so seveda izpolnjeni podatki o založniku, seriji itd.), zanimivo pa je, da nikjer ne najdemo nastavitve programa. Razlog je preprost - ni je. Branje stripov je izvedeno odlično, uporabniški vmesnik je preprost, a učinkovit, tako da jih večinoma sploh nismo pogrešali. No, kljub temu bi si želeli kako možnost za hitro spreminjanje osvetlitve.

Stripi se sicer naložijo razmeroma hitro, tudi strani se hitro menjavajo. To počnemo s potegom prsta, za povečanje strani (kar bomo na teh napravah počeli praktično na vsaki strani) pa služi dvojni dotik, za katerim lahko uporabimo še gesto z dvema prstoma. Program si za vsak strip zapomni, kje smo ostali, vodi pa tudi seznam nazadnje branih stripov.

ComicBookLover

Bralnik stripov za sisteme iOS.

Razvija: Bitcartel, www.bitcartel.com/comicbooklover.

Cena: Brezplačno.

Za: Uporabniški vmesnik, tekoče delovanje.

Proti: Neprijazno prenašanje stripov, praktično brez nastavitev.

Droid Comic Viewer

Za sisteme Android velja kot najboljši program Droid Comic Viewer. Program seveda podpira oba priljubljena formata, torej CBZ in CBR. Stripe bomo naložili sami, shranijo pa se na pomnilniško kartico. Droid Comic Viewer ima preprost vmesnik, a ima, za razliko od ComicBookLoverja na napravah iOS silno veliko nastavitev za njegovo prikrojitev našemu okusu. Po stripih se premikamo intuitivno s prsti, le da lahko tu nastavimo funkcijo oziroma ukaze različnim gestam. Tudi tu si bo program zapomnil, kje smo ostali v posameznem stripu.

Zanimiva možnost pa je deljenje posameznih strani nekega stripa. To lahko naredimo prek Facebooka, sporočila SMS ali elektronske pošte.

Branje stripov je načeloma podobno dobro izvedeno kot pri iOS tekmecih, a so posamezni prehodi (in odpiranje stripov) včasih bolj zatikajoči oziroma počasnejši. Vsi ti programi sicer naložijo naslednjo stran v pomnilnik (in shranijo prejšnjo) za hitrejše premikanje po stripu, le da je pri Applovih napravah to premikanje rahlo bolj tekoče. Kljub temu je tudi Droid Comic Viewer odličen program, ki mu lahko ukaze do popolnosti prikrojimo.

Droid Comic Viewer

Bralnik stripov za sisteme Android.

Razvija: Robot Comics, www.robotcomics.net/android-comic-viewer.

Cena: Brezplačno.

Za: Uporabniški vmesnik, veliko nastavitev.

Proti: Občasno počasno nalaganje stripov in menjavanje strani.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki