V hribih s telefonskim GPS

Ob nakupu zmogljivega telefona, ki premore sprejemnik GPS, največkrat hitro sledi naslednji korak - preizkus mobilnega programa Google Maps. Res, program očara s svojo interaktivnostjo in natančnostjo. Vendar pa na brezpotjih ravno tako hitro sledi razočaranje, saj Googlovi zemljevidi seveda premorejo le ceste in včasih tudi še kakšen kolovoz. Pešpoti pa ne.

Kako si torej pomagati, če smo radi v hribih in če nam v 21. stoletju nekako ni več do tega, da bi med gorami razgrinjali metrske plahte planinskih zemljevidov? Najbolj enostavna, vendar tudi najdražja rešitev je nakup Garminovega GPSa in dokup zemljevidov Topo Slovenija. Druga in zelo enostavna rešitev je uporaba mobilnega programa Ozi explorer (mimogrede, program je de facto standard za tovrstne "zemljevidne" zadeve), ki teče na mobilnih telefonih in starejših "PocketPCjih" z Microsoftovim sistemom Windows Mobile. Ker je takih napravic in tudi telefonov vedno manj in ker je po drugi strani vedno več telefonov s sistemom Android, smo raziskali še tretjo možnost.

Program OruxMaps (najdete ga na Tržnici) je nekakšen zastonjski klon mobilnega Ozi explorerja in lahko zelo dobro nadomesti papirne zemljevide, ki smo jih v hribih sicer vajeni. Če poenostavim - na telefonu omogoča prikaz kakršnihkoli zemljevidov (vendar ne vektorskih) in zarisovanje poti, ki jo med premikanjem beleži vgrajeni sprejemnik GPS. To je silno koristno, če smo nagnjeni k izgubljanju po markacijah, oz. se gibljemo tam, kjer je markacij (pre)malo. Seveda lahko kadarkoli pogledamo tudi trenutne in statistične podatke o prehojeni poti, ki vključujejo višino, prehojeno višino, prehojeno razdaljo, ogledamo si lahko celo lepo izrisani višinski profil. In si na koncu, doma, vso pot tudi izvozimo in ogledamo v npr. Google Earth.

Sproti si lahko ogledujemo tudi višinski profil prehojene poti.

Seveda vse to deluje le, če imamo ustrezne zemljevide. Kot rečeno, nam Google tu ne more pomagati (pa še mobilna pokritost hribov včasih še ni takšna, kot bi si želeli, da o posledično zelo dragem hribolazenju v tujini niti ne govorimo). Orux ima na seznamu "online" zemljevidov sicer nekaj takih, ki bi nam utegnili pomagati, če smo v pravi državi (ne v Sloveniji ...), toda res prava rešitev je le priprava lastnih zemljevidov.

Da, potrebujemo bitno sliko "papirnega" planinskega zemljevida, z vrisanimi potmi in kočami, ki jo bomo umerili in prenesli na telefon. Besedica "umerili" se sliši nekako nevarno, vendar dandanes to v resnici ni več.

S papirja v računalnik

Najprej - kako pridemo do bitne slike? Prva rešitev zahteva nekoliko piratske žilice, zato se vanjo ne bomo podrobneje spuščali. Naj povemo le, da je mogoče v spletu, na raznih straneh s torrenti, v sporočilih na forumih itd., najti zemljevide za Ozi explorer v merilu 50.000 : 1 ali celo 25.000 : 1 za celotne države, tudi za Slovenijo. Žal so ti zemljevidi največkrat precej starega datuma in še večkrat brez vrisanih planinskih poti. Za silo pa zadostujejo.

Druga rešitev je še vedno nelegalna - na voljo so, vsaj za Slovenijo to lahko potrdimo, bitne slike celotnih hribovskih področij. Pravzaprav so to v celoti optično prebrani "papirni" planinski zemljevidi za Polhograjsko hribovje, Gorenjsko, Pohorje itd., ki se jih je očitno lotil nekdo, ki je imel dostop do zelo resnega optičnega bralnika formata A0.

In tretja rešitev (v tretje gre rado, saj veste) - optično branje (skeniranje) naših lastnih "papirnih" zemljevidov. Optični bralniki so danes poceni in zelo razširjeni, največkrat nam jih "podarijo" kar ob nakupu tiskalnika, njihova kakovost pa za naše namene popolnoma zadostuje. Izbrani del zemljevida postavimo na bralnik, izberemo ločljivost 300 dpi in prebrani zemljevid shranimo v format PNG (ali TIFF), da zaradi stiskanja JPG ne bo kockast. Če imamo namen prehoditi pot, ki presega format A4, ki ga zmorejo domači bralniki, postopek ponovimo še na drugem delu zemljevida, pri čemer je nepomembno, ali se dela kaj prekrivata ali ne. Umerjanje bomo seveda morali opraviti za vsak del posebej.

Umerjanje

Zemljevid imamo zdaj v računalniku, vendar zaenkrat brez kakršnekoli povezave z zemeljskimi koordinatami in posledično s sistemom GPS. Vsaki točki na zemljevidu bomo torej morali natančno povedati, na kateri koordinati je. Brez strahu - v resnici bomo to morali vpisati le za nekaj ključnih točk na zemljevidu, program pa bo iz teh razbral koordinate vseh preostalih. Program, o katerem je govor, pa je - Ozi explorer. Da, za pripravo ustreznih zemljevidov bomo uporabili kar okensko različico Ozi explorerja. Ozi je sicer plačljiv izdelek, vendar bo za naše namene zadostovala tudi preizkusna (Trial) različica, saj ga bomo dejansko potrebovali le nekaj minut.

Pri umerjanju zemljevida v Ozi Explorerju si pomagamo s koordinatami, ki nam jih v spodjem delu prikazuje Google Earth.

V preizkusnem Oziju z menujev izberemo "Load and Calibrate Map image" in se pribrskamo do našega zemljevida v formatu PNG, ki smo ga pravkar prebrali v računalnik. Odpre se nam, na desni strani pa dobimo okno, ki od nas zahteva vpis koordinat za točke, ki jih bomo izbrali na zemljevidu.

Nerodno, saj smo pravkar ugotovili, da teh koordinat nimamo, kajne? No, v resnici jih imamo, v programu Google Earth (Google Zemlja). Postopek je pravzaprav trivialen, vendar zahteva nekoliko iznajdljivosti. Na našem zemljevidu poskušamo izbrati točko, ki je dovolj "vidna" in posebna (križišče cest, začetek kakšne vasi, vrh hriba ali gore...), poženemo Google Earth in poskušamo najti to točko. Ko jo najdemo, se z miško zapeljemo čeznjo in v spodnjem delu Googlovega zemljevida preberemo njeno koordinato - npr. 45o 08'32.32'' N 14o 32'' 16.90 E, pri čemer E pomeni "vzhodno od Greenwicha" in N "severno od ekvatorja". Preostane nam le še, da ti dve vrednosti prepišemo v Ozi Explorer. Pozorni moramo biti le na to, da nam bo Zemlja koordinate prikazovala v istem formatu, kot jih od nas pričakuje Ozi. Se pravi stopinje in decimalne minute ali pa stopinje, minute in sekunde. Prikaz je mogoče ustrezno nastaviti/popraviti v nastavitvah tako Ozija kot Zemlje.

Prvo orientirano točko imamo tako vpisano, postopek ponovimo še za nekaj drugih točk, priporočljivo je, da imamo vsaj štiri, raje več. Vendar pa je zelo pomembno, da so izbrane točke med seboj čim bolj oddaljene in če se le da, da pokrivajo vse štiri kote zemljevida. Le tako bo preostali del zemljevida pravilno umerjen. Ali po umeritvi zemljevid vsaj približno "deluje", lahko preverimo tako, da se v Oziju z miško premaknemo na neko neumerjeno točko in njeno koordinato primerjamo s tisto, ki nam jo za to točko sporoča Zemlja.

Ko smo zemljevid tako umerili, ga shranimo, s čimer poleg datoteke PNG zemljevida dobimo še pripadajočo datoteko s končnico MAP.

Pri umerjanju v Oziju moramo biti zelo natančni, sicer bo končni zemljevid lahko vse preveč odstopal. Primer dveh zemljevidov, od katerih je drugi kar precej zamaknjen.

Pretvorba

Tako, zemljevid je umerjen in v resnici pripravljen za uporabo. Treba ga je le še pretvoriti v obliko, ki jo razume tokrat preizkušeni androidni program OruxMaps. Temu je v ta namen priložen okenski program, s katerim lahko v ustrezen format pretvorimo posamezne zemljevide, ali pa mu v pretvorbo "porinemo" kar ves imenik z zemljevidi (koristno pri zgoraj omenjeni piratski rešitvi, ko z enim torrentom k sebi potegnemo kopico Ozijevih zemljevidov). Program iz dveh datotek naredi množico manjših, ki jih mobilni program očitno lažje "prežveči". Narejene datoteke le še prenesemo na telefon oz. na SD kartico telefona (v podimenik sdcard/oruxmaps/mapfiles).

In - zmaga!

Če smo dosedanje korake opravili pravilno in dovolj natančno, imamo na svojem telefonu dobro umerjen planinski zemljevid, pripravljen za uporabo. Privzeto je OruxMaps nastavljen tako, da bo avtomatsko odprl ustrezen zemljevid, ki bo ustrezal trenutno s strani GPS zabeleženi koordinati. Zemljevid lahko povečujemo ali pomanjšujemo, premikamo, nastavimo, da se na njem prikazujejo tudi smeri neba (če ima telefon vgrajen tudi magnetni kompas), in celo, da se zemljevid, skupaj z nami, obrača. Kot rečeno, lahko sprožimo beleženje poti in si zabeležimo najzanimivejše točke. In, kar je najlepše, vse to telefon počne, ne da bi nam "kuril" impulze, temelji pa na našem trdem delu in znanju!

Kaj bi si še želeli

Program je v primerjavi z "resnimi" programi, kot je npr. Google Maps ali Google Earth, malce špartanski, pogrešali smo tudi podporo za dvoprstno povečevanje ali pomanjševanje. Nekoliko lišpa mu res ne bi škodilo. Predvsem pa smo med planinarjenjem z Oruxom pogrešali - nekoliko večji akumulator na telefonu. Naš HTC Desire je namreč ob vključenem beleženju poti in občasnem brskanju po programu deloval le dobrih 5 ur, nato pa ugasnil. Nekoliko sicer pomaga, če mu nastavimo, naj položaja ne beleži vsakih 5 sekund, temveč, recimo, vsako minuto, vendar ne dovolj. Enostavno bi pametni telefoni za resno rabo danes morali imeti dvakrat večji akumulator. No, res pa je, da si ga na www.dealextreme.com ali na Ebayu točno takega, dvakrat močnejšega (in debelejšega), lahko kupite za okoli 20 evrov. Le "dizajn" telefona si boste s tem nekoliko pokvarili ...

OruxMaps

Program, ki telefon spremeni v pohodniški GPS.

Kje: www.oruxmaps.com.

Koliko: Zastonj.

Za: Zelo natančen in pregleden prikaz prehojene poti, možen izvoz v Google Earth.

Proti: Treba je kar nekaj dela, preden imamo na telefonu ustrezno umerjen zemljevid. Velika poraba akumulatorja.