Philipsovi monitorji z oznako Brilliance se tako med monitorji s katodno cevjo kot tudi med tistimi z zasloni LCD uvrščajo v kakovostni vrh, velikokrat pa so tudi najcenejši. Podobno velja tudi za najnovejšega člana te družine, monitor LCD Philips Brilliance 180P2.
Ročni računalniki in še posebej Palmi so bili od vsega začetka zamišljeni kot poslovno orodje, s katerim si zaposleni poslovneži urejajo koledar, zbirko stikov, zapiske in podobno. Toda tudi poslovneži se igrajo, zato so igre (tudi) na ročnih računalnikih zelo priljubljene. Izbrali smo tiste, ki se po tehnični plati najbolj odlikujejo.
Project sodi med najmanj znane Microsoftove izdelke, vendar povsem po krivici. Z njim lahko namreč projekte varno in dokumentirano vodimo od zasnove do cilja, v novi različici 2002 tudi najrazsežnejše.
Monitorji LCD so z diagonalami od 15 do 18 palcev lepo dopolnili ponudbo in v nekaterih primerih celo nadomestili 17- in 19-palčne monitorje s katodno cevjo. Ponudba večjih zaslonov z višjimi ločljivostmi pa je bila in je še dokaj borna.
Atijeve kartice All-in-Wonder so vedno veljale za paradnega konja med izdelki tega podjetja. Prav zato je marsikoga presenetila objava, da bo nove grafične kartice iz te družine v Evropi prodajal samo njihov partner Guillemot oziroma Hercules, pod Atijevim imenom pa na stari celini ne bodo na voljo.
Širokopasovnih uporabnikov interneta je pri nas že kar (sorazmerno) veliko. V zadnjem letu si je približno 6000 uporabnikov uspelo pridobiti Siolov ADSL, uporabnikov v kabelskem internetu pa tudi ni ravno malo. Kljub temu da za osnovno uporabo obeh tehnologij zadošča že računalnik in pripadajoči modem (kot smo pokazali v Trikih v majski številki), je za resno souporabo internetnega dostopa med več računalniki (predvsem v podjetjih) nujen strojni dodatek, ki ga splošno imenujemo usmerjevalnik ADSL (čeprav lahko prav lepo rabi tudi kabelskim uporabnikom). O usmerjevalnikih ADSL smo v Monitorju že veliko pisali, tokrat pa smo preizkusili še eno novost na slovenskem trgu.
Pri videu so digitalne kamere že skoraj povsem izpodrinile analogne. Tudi uporabniki analognih kamer pa si želijo video posnetke urediti in montirati, najraje z računalnikom, ali pa jih arhivirati na kompaktnih ploščah CD ali nosilcih DVD.
Serija iger SimCity sodi med legende simulacij za osebne računalnike. Druga različica, SimCity 2000, pa je zdaj na voljo tudi za ročne računalnike. V igri smo postavljeni v vlogo župana, ki skrbi za razvoj mesta od postavitve prvih hiš do milijonskega mravljišča, ob tem pa se spopada s številnimi težavami, od onesnaževanja in preobilice prometa do katastrof v obliki požarov in potresov. Različica za ročne računalnike je povsem enaka tisti za namizne računalnike, le da igro igramo na manjšem zaslonu, zato postane dogajanje včasih zelo nepregledno.
Sodobni operacijski sistemi so sestavljeni iz zapletenega klobčiča programov. Ti v vsakem trenutku našega dela z računalnikom opravljajo skoraj nepregledno količino nalog. Kljub tej navidezni vsestranskosti pa pisci programske opreme nenehno izdajajo sorazmerno majhne "pomožne" programe, ki dopolnjujejo zmogljivosti operacijskih sistemov. To še bolj velja za nove sisteme, med katerimi je najmlajši Applov Mac OS X. Ogledali smo si nekatere pomožne programe za to okolje.
Bluetooth med svojimi osnovnimi storitvami podpira tudi omrežni dostop, vendar so vsaj zaenkrat bolj v ospredju storitve zaporednega in klicnega dostopa, ki ga uporabljajo ročni računalniki v povezavi s telefoni. Pa vendar ima tudi omrežni dostop veliko uporabno vrednost. Predvsem v podjetjih, kjer je več uporabnikov ročnih računalnikov in jih je zato smiselno povezati v krajevno omrežje in naprej v internet.
JVC je k napisu na modelu GRY-DV300E dodal še besedo professional, torej ga je namenil poklicnim snemalcem. Pravzaprav se z uvrstitvijo GRY-DV300E med profesionalne modele z JVC ne moremo povsem strinjati, saj formata miniDV ni mogoče uvrščati med profesionalne izdelke. Morda je s profesionalnim mišljen t. i. Network pack, o katerem več v nadaljevanju.
Gibanje je bilo vedno ena od pomembnejših dejavnosti človeka, vendar pa danes potujemo veliko več kakor naši predniki. Razdalje našega delovanja so se je v generaciji ali dveh kar nekajkrat povečale. Potujemo v druge države in na druge celine, a še vedno največ poti opravimo v svoji (bližnji) okolici.
Ko je decembra lani v Slovenijo končno prišel Palmov model Treo 600, se je izkazal kot dokaj zastarel, saj je bil v ZDA naprodaj že dobro leto. Bolje kaže njegovemu nasledniku, Treu 650.
Pred štirimi leti so pri Applu po dolgih predporodnih mukah na svet spravili operacijski sistem Mac OS X, ki je pometel s tradicijo vsega, kar smo dotlej poznali pri Macih. In po štirih letih je sistem doživel že četrto pomladitev. 29. aprila je izšel Mac OS X 10.4, bolj znan pod imenom Tiger.
Vsak uporabnik Oken je najbrž že izkusil, da brez vzdrževanja operacijski sistem deluje vse počasneje in vse manj stabilno. Razlogov za to je več, eden poglavitnih pa je neurejenost registra.
S takim geslom se je HP odločil prodajati licence izdelovalcem zapisovalnikov in vabiti kupce za svojo novo tehnologijo LightScribe. Gre za neposredno "tiskanje" z laserjem na posebno površino nosilca CD ali DVD.
Tudi v Avstriji, naši severni sosedi, se ukvarjajo z varnostnimi rešitvami za priklop v internet. Eden izmed izdelkov je SecureBox SE, celovita rešitev varnega internetnega priklopa za manjša podjetja. Ima usmerjevalnik s požarnim zidom, protivirusno zaščito prometa iz interneta (e-pošta, HTTP, FTP), zaščito pred nezaželeno pošto (spam) in VPN podporo. Že iz imena lahko razberemo, da je mišljen za hitrosti prenosa do 1 Mb/s, ciljna skupina pa so manjša podjetja s 5-25 računalniki. Sistem omogoča samodejno posodabljanje prek interneta tako osnovnega sistema kot posodobitev protivirusnega programa.
Povečevanje zmogljivosti sodobnih procesorjev samo z večanjem takta delovanja je sicer še vedno možno, vendar pa je cena za večji takt občutno večja poraba energije in s tem segrevanje procesorja. Tako AMD kot Intel se zato zatekata k alternativnim načinom povečanja zmogljivosti; ena od rešitev so procesorji z več kakor enim jedrom.
Kapaciteta pomnilniških kartic, ki so nepogrešljiv element digitalne fotografije, je že precej velika. Vseeno pa še tako prostorna kartica na daljšem potovanju prej ali slej postane polna pa tudi pregledovanje ustvarjenih posnetkov na razmeroma majhnem zaslonu fotoaparata ni ravno praktično. Na pomoč lahko priskoči Epsonovo prenosno skladišče podatkov.
Kar se tiče mobilne tehnologije, so bili Američani vedno posebneži. Medtem ko je preostali svet zelo hitro zapopadel mobilne telefone, so Američani še dolgo vztrajali na pozivnikih (in to zaradi cenovne politike mobilnih operaterjev, ki računajo tudi dohodne klice, še vedno počnejo), zelo priljubljene pa so postale tudi specializirane naprave za branje elektronske pošte. Ravno z njimi si je priborilo priljubljenost podjetje RIM, ki odlično trži svoje izdelke Blackberry. Najnovejši modeli se sicer počasi spreminjajo v pametne telefone, toda osnovna zmogljivost Blackberryjev je še vedno enostavno delo z elektronsko pošto na poti. Na voljo so tudi modeli s povezovanjem GPRS in prav te poskušajo evropskim uporabnikom ponuditi tudi večji mobilni operaterji. Kot je npr. Vodafone oz., pri nas, Simobil Vodafone.
To, da video kasete s svojimi dolgimi magnetnimi trakovi niso najboljši nosilec za hranjenje videa, so izdelovalci videorekorderjev ugotovili že pred časom (z DVDji, DVD zapisovalniki in zapisovalniki na disk). To, da bi bilo podoben korak smiselno storiti tudi na področju video kamer, je tudi že dolgo jasno. Že nekaj časa so na voljo kamere DVD (sicer redke), končno pa smo priča že tudi prvim poizkusom snemanja na disk.
Diski SATA s tehnologijo NCQ (Native Command Queuing) so na trgu že nekaj časa, pa vendar se šele v zadnjem času uveljavljajo sistemski nabori, ki to tehnologijo podpirajo tudi v krmilniku SATA. Seagate je bil z družino diskov Barracuda 7200.7 eden prvih, ki je v svojih izdelkih podprl NCQ, z novo družino 7200.8 pa naj bi zaostanek za konkurenco zmanjšali tudi pri zmogljivosti diskov.
Kalifornijsko podjetje Executive Software je zaslovelo predvsem po svojem zelo hitrem orodju Diskeeper za zmanjševanje razdrobljenosti zapisa na diskih. Tokrat smo preizkusili njihovo orodje za reševanje izbrisanih podatkov, Undelete Professional 5.0.
Še pred nekaj leti je bila računalniška video montaža opravilo, ki so se ga lotili le redki. Primerne strojne računalniške opreme ni bilo veliko, programska oprema pa je bila nestabilna ali pa hudo draga. Vsakdo, ki se je že preizkusil v računalniški video montaži, je kaj hitro ugotovil, da se je lotil opravila, za katerega se potroši veliko, veliko časa. K temu sicer veliko prispeva sama narava obdelave video gradiva, nekaj pa tudi neustrezna računalniška strojna ter programska oprema. Marsikdo je zaradi tega opustil misel na montažo ali pa jo le preložil na poznejši čas. Za današnjo sodobno računalniško opremo pa lahko trdimo, da je že v celoti primerna tudi za uspešno domačo računalniško montažo. Izbira programskih orodij je bogata in lahko rečemo, da so montažna orodja kar dobra in tudi nabavna vrednost je razmeroma nizka.
Na varnostno shranjevanje datotek, ki vsak dan nastajajo v naših domačih računalnikih, večinoma pomislimo šele takrat, ko se nam pokvari računalnik ali, še huje, odpove disk, saj to največkrat pomeni izgubo podatkov.
Pentium M je svojo zmogljivost že dokazal v prenosnikih in ni jih malo, ki menijo, da gre za idealen procesor tudi za namizne računalnike - ob visoki zmogljivosti se ne greje pretirano, pa tudi njegova poraba je dokaj majhna.
Prvo Picaso je pred skoraj letom dni kupil Google od podjetja Picasa, Inc., jo nadgradil in izdal v novi različici. Tudi Picasa 2 je namenjena iskanju, urejanju in obdelovanju slik v računalniku, predvsem digitalnih fotografij. Že prva različica je marsikoga prepričala, saj je bila zelo preprosta za uporabo. Program je po novem brezplačen, izpopolnili pa so načine obdelovanja slik in odpravili marsikatero pomanjkljivost.
64-bitni nabor ukazov AMD64, ki ga je vpeljal AMD s svojimi procesorji Athlon 64 in Opteron, sicer poganja obstoječo 32-bitno programsko opremo, vendar resnične prednosti prinaša šele s 64-bitnim operacijskim sistemom in programi. Do nedavna smo bili pri izbiri omejeni na odprtokodne rešitve, s predstavitvijo 64-bitne različice Windows XP pa lahko računamo na hitrejšo uveljavitev 64-bitnosti tudi v namiznih računalnikih, ne samo v strežnikih.
Brizgalniki, ki so specializirani za tiskanje fotografij velikosti 10 × 15, se počasi prijemljejo, če lahko sklepamo iz poudarka, ki jim ga namenjajo izdelovalci. Prvi je z njimi nastopil Hewlett-Packard, pozneje pa sta jim sledila tudi Epson in Lexmark (njihovega modela sicer še nismo preizkusili), medtem ko je Canon za ta razred tiskalnikov predvidel sublimacijsko tehnologijo. Pravilno, bi lahko rekli zdaj, ko smo preizkusili tudi njihov brizgalni model.
DC-300 lahko imenujemo tudi knjižnica za plošče, saj sprejme do 150 plošč s premerom 12 cm (CD, CD-R, CD-RW, DVD, DVD-RW), če pa to ni dovolj, je mogoče povezati več naprav z enim osebnim računalnikom prek vmesnika USB (teoretično 127 naprav, kar pomeni upravljanje 19.050 plošč). Velja omeniti, da je knjižnice mogoče naložiti drugo nad drugo, a več kot tri ni priporočljivo, predvsem zaradi šibke plastične zgradbe. Seveda pa se naprava uporablja tudi samostojno brez računalnika, denimo poleg glasbenega stolpa za shranjevanje glasbenih plošč. A bodimo iskreni: ob taki uporabi izgubi dobre lastnosti, kot so hitro iskanje in enostavna raba, saj si moramo mesto posamezne plošče lastnoročno zapisati na priloženi obrazec.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
