Microsoft je pred dobrim letom in pol od podjetja Connectix kupil posnemovalnik okolja Windows za računalnike Macintosh, Virtual PC. Bojazen, da bo velikan iz Redmonda različico programa za Mace preprosto opustil, se ni uresničila (Microsoft ponuja tudi Virtual PC in Virtual Server za Windows). Nedavno so izdali prvo "svojo" različico programa, Virtual PC 7 za Macintosh (VPC).
Microsoft je po dolgem razvoju in zamudi glede na prvotne načrte letos poleti končno objavil drugi komplet popravkov za operacijski sistem Windows XP. Po nekaj mesecih od izida in preizkusu na številnih različnih sistemih se je nabralo dovolj izkušenj za poglobljen pogled na novosti in posledice.
Fujitsu je predstavil nov optični bralnik za podjetnike. ScanSnap II hitro in zanesljivo shrani papirnate dokumente v digitalno obliko (PDF) in tako naredi konec zamudnemu iskanju pomembnih dokumentov. Novinec je namenjen poslovni rabi in je glede na svoje zmožnosti "profesionalec".
Intelovi procesorji Pentium 4 Extreme Edition so namenjeni najzahtevnejšim uporabnikom, njihova poglavitna prednost, velik predpomnilnik, pa se izkaže predvsem v večpredstavnih programih in igrah.
Google že od svojih začetkov velja za zelo dinamično in inovativno podjetje. Legenda o tem se začne z menda tisoči osebnih računalnikov, ki z lastno različico Linuxa poganjajo www.google.com (oz. z golobi, ki v resnici opravljajo to opravilo, kot šaljivo zatrjujejo avtorji), prek Googlove orodjarne (ki je znala prikazna/popup okna blokirati veliko pred Internet Explorerjem) do hitrega in do uporabnika radodarnega poštnega sistema gmail. Uspeh na borzi je podjetju očitno dal še dodaten zagon, tako da lahko izpod tipkovnic Googlovih programerjev v kratkem pričakujemo (baje) celo lasten spletni brskalnik in odjemalec za trenutno sporočanje. Pred kratkim pa smo z navdušenjem dočakali morda najzanimivejši projekt - "googlovsko" iskanje po dokumentih na lokalnih diskih oz. Google Desktop Search.
Med digitalnimi projektorji za resnejšo rabo je tudi nekaj modelov, ki poleg "standardnih" možnosti prikazovanja slik iz različnih analognih in digitalnih virov omogočajo tudi prikazovanje predlog prek vgrajene digitalne kamere. Med take spada tudi MP-20E, ki ga izdelujejo v japonskem podjetju Nippon Avionics Co., znanem pod imenom Avio. Ti modeli bodo seveda uporabljeni predvsem v okoljih, kjer je treba na zaslon projicirati tudi kak dokument, del knjige - MP-20E pa lahko uporabljamo tudi za prikazovanje tridimenzionalnih predmetov, kot so npr. rastlinski listi, žuželke ali kaj podobnega. Kot naročeno torej za predavalnice, šolske učilnice, institute in podobno. Za taka prikazovanja projektor uporablja kamero, ki ima vgrajeno tipalo CCD z diagonalo 0,5 palca in ločljivostjo dva milijonaNajdemo ga pod stekleno ploščo na vrhu projektorja, na katero tudi polagamo tisto, kar želimo projicirati, in ima tudi pokrov (podobno kot pri optičnih bralnikih). Objekte, ki jih prikazujemo, je mogoče tudi povečati (do 6,25-krat), kar pride prav pri prikazovanju manjših objektov, poleg tega je mogoče sliko obrniti tudi za 90 stopinj (kar je, recimo, koristno pri predlogah, kot so knjige, kjer lahko hkrati prikazujemo dve strani).
Lansko poletje je prineslo eno izmed bolj zanimivih združitev v računalniški industriji - Palm je kupil podjetje Handspring (ki ga je pred časom ustanovilo nekaj Palmovih "odpadnikov"). Skoraj brez kančka dvoma lahko rečemo, da je do nakupa prišlo zaradi posebnosti, ki se jo je že pred časom lotilo podjetje Handspring - izdelave pametnih telefonov oz. križancev med ročnimi računalniki z operacijskim sistemom PalmOS in telefoni GSM (oz. v ZDA telefoni CDMA). In še natančneje, zaradi modela Treo 600, ki ga je lani predstavil Handspring in ki je zares pokazal, kam lahko "pametna" kombinacija ročnega računalnika in telefona pripelje.
Ogledali smo si že beležke in opomnike, ki lahko nadomestijo svinčnik in papir, kadar si je treba kaj zapomniti oziroma zapisati. Rokovniki in organizatorji ponujajo več. Ponujajo nekakšno elektronsko tajnico, ki ureja naše posle, naslove, beležke, nas spomni na rojstne dneve in sestanke. Imajo le to slabo lastnost, da takrat, ko se pokvari disk, odnesejo vse podatke s seboj "v grob". Izbor teh programov je velik, od brezplačnih do komercialnih izdelkov. Resnici na ljubo je treba priznati, da je brezplačnih malo, večina je preizkusnih - brezplačna je le okleščena različica, polno je treba plačati.
Pametni telefoni Qtek so orali ledino med tovrstnimi izdelki z Microsoftovim operacijskim sistemom PocketPC. Najnovejši izdelek tega izdelovalca, Qtek 9090, tako sodi že v drugo generacijo ročnih računalnikov, s katerimi lahko tudi telefoniramo.
Ni še dolgo tega, kar so podjetja nove ročne računalnike predstavljala s takim tempom, da so jih kupci (pa tudi novinarji) komajda dohajali. Časi se spreminjajo, igralcev na tem trgu je manj (Sony se je skoraj že dokončno poslovil), tisti, ki ostajajo, pa so "počasnejši" in novosti predstavljajo preudarneje.
Nokiin Communicator je bil pred leti eden prvih poizkusov kombiniranja telefona in ročnega računalnika, torej pametnega telefona. Sedaj, leta kasneje, ostaja posebnež, ki za razliko od večine konkurentov vztraja na dobri tipkovnici, velikem širokem zaslonu in žal tudi velikosti.
AMD je s svojimi procesorji Athlon64 pošteno premešal štrene konkurenci - Intelu. S prehodom na novo podnožje Socket 939 se je zmogljivost procesorjev še povečala, pred kratkim pa je svoj lonček pristavila tudi nVidia, katere nabor nForce4 naj bi tehtnico vsaj za nekaj časa prevesil povsem na AMDjevo stran.
Ročni računalniki PocketPC se med seboj razlikujejo le v podrobnostih, saj večino strojne specifikacije nadzoruje in usmerja Microsoft. Vseeno pa se najdejo tudi podjetja, ki malčkom vdihnejo nekaj svoje inovativnosti. Na zadnjem preizkusu ročnih računalnikov je bil to Dell s svojim modelom X50v, ki premore Intelov pospeševalnik grafike 3D in videa, tokrat pa smo preizkusili odličen Fujitsu Siemensov model Pocket Loox 720.
Že na zadnjem preizkusu ročnih računalnikov in pametnih telefonov smo ugotovili, da se z novimi, hitrimi procesorji morda kaže možnost, da bo Microsoftu uspelo tudi pri pametnih telefonih. Operacijski sistem Microsoft Mobile za pametne telefone, ki so ga "sestavljali" kar nekaj časa, se namreč dovolj odzivno obnaša šele z ARMi frekvenc okoli 200 MHz. In tak procesor (Intel XScale PXA262) ima tudi Mitacov telefon Mio 8390, ki smo ga preizkusili.
S pokovko v roki in z DVDjem v predvajalniku se sprostimo v naslanjaču. V roke vzamemo daljinca in pritisnemo na gumb ter s tem sprožimo zaporedje dogodkov: luči se zatemnijo, vklopi se predvajalnik DVDjev in ojačevalec za naš prostorski zvočni sistem, TV se vklopi na pravi kanal ter utiša zvok in vklopi se klimatska naprava. Pravljično?
Predstavljajte si, da sedite v udobnem naslanjaču in si na televizijskem sprejemniku ogledujete najnovejši film v formatu Divx, ta pa se predvaja iz računalnika na povsem drugem koncu hiše ali stanovanja ali celo pri sosedu. Izdelek Trust Wireless Televiewer V2, ki skrbi za brezžični prenos video ter avdio signala, omogoča prav to. Da pa bi vse to postorili kar iz naslanjača, bi si morali dodatno omisliti tudi kakšno brezžično miško.
AMDjevi procesorji Athlon 64 in Opteron poleg poganjanja 32-bitne programske opreme x86 omogočajo tudi izvajanje posebej zanje pisanih 64-bitnih programov. Na odgovor velikega konkurenta smo morali čakati kar nekaj časa, s predstavitvijo procesorjev Pentium 4 družine 600 pa je tudi Intel predstavil 64-bitne procesorje, ki so hkrati združljivi z obstoječo programsko opremo.
Pri zaslonih z velikimi diagonalami LCDji odžirajo čedalje večji tržni delež plazemskim zaslonom. Po velikosti zaenkrat še zaostajajo, pa tudi njihova cena je višja, so pa zato njihove prednosti pri prikazovanju statičnih podatkov (oglasne table na letališčih, postajah ipd.) tolikšne, da se čedalje več kupcev namesto za plazemski zaslon odloči za veliki LCD.
Predvajalnik zvočnih datotek iPod je postal največja prodajna uspešnica podjetja Apple v zadnjih letih. Pridobil si je kultni status in njegovim prodajnim številkam se (zaenkrat neuspešno) poskušajo približati druga podjetja na trgu glasbenih predvajalnikov z vgrajenim diskom. Za ohranitev prestola in s tem povezanega dobička pa mora Apple redno skrbeti za novosti. Po predstavitvi iPoda za okenske računalnike so tokrat prišli na vrsto tisti, ki jim je bil izvirni predvajalnik prevelik in pretežek.
Računalniki podjetja Apple so "sloveli" po visoki ceni, četudi ta oznaka ni bila vselej upravičena. Na letošnji razstavi MacWorld Expo v začetku leta v San Franciscu pa je Apple predstavil Mac Mini, najcenejši in najmanjši računalnik Macintosh doslej. Z njim so želeli pritegniti kupce, ki bi jih sicer od nakupa Maca odvrnila nalepka s ceno.
Canon je z novima sublimacijskima foto tiskalnikoma CP-400 in CP-500 razkril svojo strategijo: ponujati poceni rešitve sublimacijskega tiskanja in ga s tem narediti privlačnejšega za uporabo v domačem okolju.
Marsikdo ima doma večje število video kaset, posnetih z domačo analogno video kamero. S pomočjo analogno-digitalnega pretvornika Plextor ConvertX jih lahko hitro in preprosto pretvorimo v bolj praktičen in trajen digitalni zapis.
Philips je predstavil prenosni predvajalnik glasbe. Napravo je mogoče uporabljati tudi kot diktafon, vendar se v tej funkciji ne obnese najbolje.
Že kar nekaj časa so naprodaj vmesniki, ki kot medij za prenos podatkov uporabljajo kar električno omrežje. Kljub temu je ponudba vse prej kot bogata.
Canon s svojimi optičnimi bralniki v spodnjem in srednjem cenovnem razredu zelo uspešno tekmuje s konkurenti. Na zgornjem delu trga pa je z modelom CanoScan 9900F nekoliko zaostal za konkurenti, zdaj pa je ta svoj najzmogljivejši bralnik nadgradil in predstavil CanoScan 9950F.
Nastajajoči standard za brezžično omrežno povezovanje IEEE 802.11n, ki obljublja občutno izboljšan domet ter hitrost prenosa podatkov, dokončne ratifikacije najbrž letos še ne bo doživel. Vseeno so se nekateri izdelovalci odločili pohiteti in so predstavili rešitve, ki temeljijo na delovnih osnutkih novega standarda.
ISL Light je enostaven programski paket za krmiljenje računalnikov na daljavo. Prek interneta omogoča dostop do računalniškega namizja uporabnika, kadar le-ta potrebuje pomoč svetovalca.
Digitalna fotografija vedno hitreje izpodriva analogno. Sprejeli so jo tehnični navdušenci, posvojili so jo profesionalci in zajela je amaterje. Fotoaparati so opremljeni s številnimi funkcijami in obljubljajo pravo čudo. Njihovi izdelovalci ne pozabljajo na neslutene možnostih urejanja fotografij z računalnikom, žal pa večina digitalno temnico povsem zanemarja.
Pred dvema letoma smo temeljito preizkusili večino takrat priljubljenih programov za obrambo pred nezaželeno pošto in ugotovili, da je za obrambo posameznih računalnikov (oz. poštnih programov Outlook ali Outlook Express) daleč najboljši program Spamnet podjetja Cloudmark (eden od ustanoviteljev Cloudmarka je tudi soustanovitelj pokojnega Napsterja). Ta (zdaj na voljo pod imenom Safetybar) deluje na podlagi sodelovanja vseh uporabnikov programa in skupnega odkrivanja in diagnosticiranja nezaželenih sporočil. Ko uporabnik v svoj poštni predal dobi nezaželeno sporočilo, ga kot takega tudi "prijavi" Cloudmarku (s klikom na gumb) in če je enako sporočilo "odkljukalo" dovolj uporabnikov, bo naslednjič avtomatsko romalo v poštno mapo "Spam". Program namreč ob vsakem prejetem sporočilu izračuna njegov "podpis" in ga prek interneta primerja z zbirko podpisov nezaželenih sporočil, ki jih hrani Cloudmark. Ker je uporabnikov že več kot milijon, se izkaže, da je tako "statistično" iskanje nezaželenih sporočil daleč najbolj učinkovito in da razne ročno izdelovane sezname "dobrih" in "slabih" sporočil (na katerih še vedno temelji večina protismetnih rešitev, tudi iz uglednih programerskih hiš!) pusti daleč za seboj. V praksi lahko potrdimo, da Safetybar zelo redko "izpusti" kakšno nezaželeno sporočilo, predvsem pa v mapo Spam skoraj nikoli ne zabriše sporočila, ki v resnici ni nezaželeno. In prav slednje je pri teh programih ključno - če moramo redno pregledovati tudi mapo Spam, si s programom nismo prav nič pomagali; nasprotno.
Digitalna fotografija postaja vedno pomembnejša tudi v vsakdanjem življenju. Digitalni fotoaparati so se pocenili in izboljšali tako zelo, da so postali resna konkurenca klasičnim. Malo dražji nakup kvalitetnega aparata odtehta lažje delo s slikami, saj lahko slabe slike že takoj izbrišemo, namesto filma pa uporabljamo pomnilniške kartice, ki se ne izrabijo in hkrati omogočajo veliko posnetkov.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
