Tiger z jabolkom med zobmi

Objavljeno: 29.6.2005 00:53 | Avtor: Vlado Robar | Kategorija: Preizkusi | Revija: Julij 2005

Pred štirimi leti so pri Applu po dolgih predporodnih mukah na svet spravili operacijski sistem Mac OS X, ki je pometel s tradicijo vsega, kar smo dotlej poznali pri Macih. In po štirih letih je sistem doživel že četrto pomladitev. 29. aprila je izšel Mac OS X 10.4, bolj znan pod imenom Tiger.

Že škatla, v katero je zaprt novi Tiger, je še ena prekinitev s tradicijo. V njej je ena sama plošča DVD, kar je za udobno namestitev vsekakor bolj priročno kot pa trije ali štirje CDji. Namestitev lahko zaženemo iz delujočega okolja Mac OS X ali pa računalnik zaženemo kar z namestitvenega nosilca. Po izbiri jezika namestitve se lahko zaustavimo pri nekaj pomožnih programih, kot so Disk Utility, Terminal, System Profiler ali Network Utility, večina uporabnikov pa bo to možnost obšla. Po sprejetju licenčnih pogojev smo pripravljeni za namestitev.

Armaturna plošča (Dashboard) s programčki je najbolj vpadljiva novost OS X 10.4.

Izbiramo lahko med novo namestitvijo in možnostjo Archive and Install. Ta ponuja arhiviranje starega sistema v posebno mapo za primer, če se bi kaj zalomilo. Pri tem načinu lahko v nov sistem prenesemo stare nastavitve, skupaj z uporabniškimi računi. Nato izberemo obseg namestitve. Privzeta namestitev zahteva zajetnih 4,7 GB na disku, priporočljivejša pa je prilagojena namestitev, s katero potrebo po prostoru na disku precej oklestimo. Privzeta izbira obsega namreč gonilnike za celo vrsto tiskalnikov (kar 1,6 GB na disku), žal pa lahko izbiramo ali izklapljamo le posamezne izdelovalce tiskalnikov, ne pa tudi posameznih modelov, kar bi bilo vsekakor bolj logično. 130 MB prihranimo, če ne namestimo dodatnih (daljnovzhodnih) pisav, več kakor gigabajt pa pri privzeti namestitvi zasedejo prevodi okolja OS X v druge (neangleške) jezike, kar je za večino uporabnikov vsekakor nepotreben balast.

Namestitveni program nas potem ne nadleguje več. Po končani namestitvi lahko v sistem prenesemo podatke bodisi iz drugega Maca (povezanega z našim prek vmesnika firewire) ali pa z drugega razdelka v našem Macu. Med temi podatki so omrežne nastavitve, uporabniški računi s pripadajočimi gesli in nastavitvami (preferences), ustvarjeni dokumenti (mapa Documents) in celo nameščeni programi. Nekatere programe je kljub temu treba vnovič namestiti. Prenesemo lahko tudi melodije, kupljene v spletni trgovini iTunes - če odvzamemo pooblastilo za predvajanje staremu računalniku. Pustolovščina v novem okolju se lahko prične.

Novo rjovenje

Takoj ko se prijavimo v sistem in povežemo v internet, nas pozdravi program Software Update iz nadzorne plošče, ki nam predlaga, da sistem nadgradimo. Že tri tedne po izidu sistema 10.4 so pri Applu poskrbeli za posodobitev, ki je ozdravila kar nekaj razpok, najdenih v sistemu.

Najbolj razvpiti Tigrovi novosti sta programa Dashboard in Spotlight. Ikono prvega najdemo takoj zraven ikone datotečnega brskalnika Finder v pristanu (Dock). Ob kliku na ikono Dashboard prikaže na namizju množico okenc (Widgets). Widgets je skupno ime za majhne namenske programčke z zelo preprostim grafičnim vmesnikom. Vsako od okenc predstavlja posamezni programček. Widgeti so hitro postali zelo priljubljeni in razvijalci jih večinoma ponujajo brezplačno. Primeri takih programčkov, ki so že vključeni v Tigru, so ameriški oxfordski slovar, žepno računalo, telefonski imenik (ki npr. prikaže telefonske številke najbližjih frizerskih salonov, seveda le v ZDA), večjezični prevajalnik ali borzni prikazovalnik. Nekateri od teh programov za svoje delovanje seveda potrebujejo spletno povezavo. Še veliko več widgetov najdemo v spletu.

Iskalnik Spotlight omogoča iskanje po široki paleti meril, zato potrebujemo nekaj potrpežljivosti in spretnosti za uporabne rezultate.

Spotlight je program za iskanje po diskih računalnika. Njegovo ikono najdemo v desnem zgornjem vogalu. Ko kliknemo nanjo, se pojavi vnosno polje (podobno kot nekoč pri programu Sherlock). Vpišemo iskalni pojem in v oknu se pričnejo izpisovati zadetki, povezani z iskalnim pojmom po kategorijah. Med osnovnimi kategorijami so mape, dokumenti, slike in programi, med ostale kategorije pa sodijo še digitalna glasba, dokumenti PDF, knjižna kazala (Bookmarks), datoteke z videom, e-poštna sporočila in vnosi iz imenikov. Pri iskanju lahko posamezne kategorije izklapljamo, da zožimo seznam zadetkov na tiste, ki nas zanimajo. Zelo uporabne rezultate dobimo z ukazi, ki jih vtipkamo v vnosno okno. Na primer ukaz Monitor date:this month prikaže vse datoteke s ključno besedo Monitor, ki so bile ustvarjene ali spremenjene v zadnjem mesecu.

Spotlight je zelo uporaben, čeprav včasih ni takoj jasno, kakšno povezavo ima zadetek z iskalnim pojmom (recimo pri iskalnem pojmu 42 najdemo med zadetki tudi slike s širino ali višino 42 pik). Program si pri posameznih vrstah datotek (slike, zvočne datoteke, video, dokumenti PDF) pomaga z metapodatki, ki jih tovrstne datoteke vsebujejo. Zato bomo pri iskanju po besedi Canon našli tudi vse digitalne fotografije, posnete z (dovolj novim) Canonovim digitalnim fotoaparatom. Opazili smo, da Spotlight včasih išče samo po tistem razdelku diska, kjer je nameščen OS X 10.4, medtem ko se za druge ne zmeni, vendar to ni pravilo. Še ena dobra lastnost Spotlighta: k poljubni datoteki na disku z ukazom -I lahko dodamo posebno opombo (Spotlight comment), ki jo kasneje lahko uporabimo kot iskalni pojem.

Arhitektura okolja OS X omogoča uporabo nekaterih opravil posameznih programov znotraj drugih programov. Primeri takšnih storitev so branje označenega besedila, pošiljanje označenega besedila iz brskalnika v urejevalnik besedila. Najbolj všeč nam je bila storitev že omenjenega programa Dictionary: ko kazalec pripeljemo nad posamezno besedo (bodisi v brskalniku, urejevalniku besedil ali kateremkoli drugem ustrezno napisanem programu), pritisnemo kombinacijo tipk Ctrl++D in že se pojavi slovarsko pojasnilo za to besedo. Zaenkrat deluje samo v angleščini, a je zelo učinkovito.

Automator je tretja, a najmanj razvpita novost iz Tigrovega nahrbtnika. Namenjen je za uporabnike, ki z računalnikom opravljajo veliko ponavljajočih se opravil in bi jih radi poenostavili. Uporabniški vmesnik Automatorja je večdelno okno. V skrajnem levem delu najdemo vse programe, ki podpirajo tako "programiranje". V sredini je okno z vsemi enostavnimi opravili, ki jih lahko sestavljamo v skripte. V največjem, skrajno desnem delu "programiramo", se pravi povezujemo enostavna opravila v zaporedje (skript). Levo spodaj pa si za vsako opravilo preberemo skladenjska pravila. Ko zaporedje sestavimo, ga lahko preizkusimo kar iz Automatorja, nato pa ga shranimo kot skriptni program ali kot priročni menu (plug-in) za datotečni brskalnik Finder.

Poleg naštetih novosti so v OS X 10.4 pomembno pomladitev doživeli tudi programi Mail, Safari, QuickTime in iChat AV. Prvi je, kot pove ime, e-poštni odjemalec in zna po novem poleg strežnikov POP3 in IMAP pobirati pošto tudi z Microsoftovega strežnika Exchange. To je Applov odgovor na Microsoftov program Entourage (del pisarniškega programa Office za Mace), ki je podporo za strežnike Exchange ponudil lani. Mail je tesno povezan s programom Spotlight, tako da lahko s slednjim iščemo tudi po besedah iz poslanih ali prejetih sporočil.

iChat AV je program za trenutno sporočanje in podpira priklopitev videokamere. Spletni brskalnik Safari je priplezal do druge različice in je daleč najpriljubljenejši brskalnik na Macih. Nova različica podpira tehnologijo RSS.

Automator je navidez preprosto orodje, s katerim pa lahko prihranimo precej časa pri utrujajočih, ponavljajočih se opravilih.

Večpredstavni predvajalnik QuickTime je s sedmo različico doživel eno večjih posodobitev v zadnjem času. Nov video kodek H.264 omogoča kodiranje in odkodiranje videa MPEG-4 za široko področje uporabe, od prenosnih telefonov do videa prave visoke ločljivosti ("Full High Definition", 1920 × 1080 pik). Z okoljem OS X 10.4 dobimo okleščeno različico predvajalnika QuickTime, ki med drugim ne podpira niti celozaslonskega prikaza videa. Za 30 dolarjev pa lahko kupimo registracijski ključ, z njim "odklenemo" program in dobimo različico "Pro". Ta omogoča neposredno zajemanje in shranjevanje videa in zvoka v različnih zapisih, preprosto urejanje zvoka in videa ter še kup drugih dobrot. Vsekakor vredno nakupa za naprednega uporabnika. Slaba stran je le to, da registracijski ključ, kupljen za različico QuickTime 6, ne velja tudi za novo različico. Z nekaj spretnosti in z registracijskim ključem lahko varčni uporabnik prisili k delovanju v načinu Pro tudi staro različico.

Tudi na Intelu

Pri Applu so uporabnike z vsako novo različico OS X razvajali in okolju prilagali množico programov, najbolj znani in uporabni so bili programi iz paketa iLife. Zdaj to velja samo še za iTunes, iChat in iCal. Novi različici priljubljenih programov za urejanje fotografij in videa, iPhoto in iMovie, pa lahko dobimo le z nakupom paketa iLife '05 ali pa z novim Macom.

Že od prve različice OS X dobimo poleg operacijskega sistema tudi razvojno orodje (Code Tools 2). Orodja bodo seveda najbolj veseli razvijalci, pa tudi uporabniki, ki se s programiranjem za Mace ukvarjajo ljubiteljsko.

Če seštejemo vse, kar ponuja paket s Tigrom, se cena dobrih 30 tisoč tolarjev ne zdi prehudo visoka (še posebno ugoden je družinski paket, kjer lahko namestimo Tigra na največ 5 Macov za manj kot 50.000 tolarjev). Po drugi strani je Applov tempo izdajanja novih različic precej živahnejši od recimo Microsoftovega (Windows XP je izšel 2001) in odliv takega kupčka denarja vsakih 12 do 18 mesecev povzroči kar nekaj nejevolje med zvestimi uporabniki.

Ravno v času pisanja tega članka se je v San Franciscu pričela Applova svetovna konferenca za razvijalce (WWDC). Na njej je direktor Steve Jobs razkril, da bodo naslednje leto začeli v jabolčne računalnike vgrajevati Intelove procesorje. Prikazal je tudi prototip računalnika z delujočim okoljem OS X 10.4. S tem je končno potrdil namigovanja, da so pri Applu "za vsak primer" vse od začetka razvijali različico OS X tudi za Intelove procesorje. Različica razvojnega orodja Code Tools 2.1, s katerim lahko ustvarimo "univerzalne izvršne datoteke" (universal binaries) za današnje in za Mace prihodnosti, je od 6. junija že na voljo. Naslednja različica OS X, ki bo izšla predvidoma do konca leta 2006, pa se bo imenovala Leopard. Pri Applu se bo zgodovina spet pisala od začetka.

Mac OS X 10.4

Kaj: Operacijski sistem za računalnike Macintosh.

Zahteve: Računalnik Macintosh s procesorjem G3 ali več, 256 MB pomnilnika, do 4,7 GB diska.

Izdeluje: Apple, www.apple.com.

Prodaja: E.P.L., www.epl.si, (01) 256 13 20.

Cena: 31.010 tolarjev (47.500 tolarjev družinski paket za 5 računalnikov).

Za: Številne uporabne novosti (Spotlight, Dashboard, Automator), en nosilec DVD, dognana vključitev slovarja.

Proti: Zahteve po prostoru na disku, okleščene zmogljivosti predvajalnika QuickTime.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki