Že nekaj časa opažamo, da se je Samsung v srednjem razredu telefonov podal v resno ofenzivo, očitno zato, ker jim kitajski Huawei resno diha za vrat. In seveda zato, ker je kupcev, ki so za nov telefon pripravljeni redno (vsake dve leti) odšteti 1.000 evrov, končno mnogo. Zagotovo je več takih, ki bi za dovolj dober, čeravno ne popolnoma vrhunski, telefon, odšteli 300, 400, 500 ali 600 evrov.
Leto 2019 bo za AMD vsekakor pestro. Zapomnili si ga bomo tudi po datumu 7. julij, ko je ameriški proizvajalec procesorjev predstavil nove grafične kartice Radeon RX 5700, temelječe na 7-nanometrskem procesu izdelave. Dobili smo ekskluzivno možnost preizkusa.
Že ob kar nekaj testih Samsungovih telefonov serije A smo presenečeno ugotovili, da vsebujejo kakšno novo tehnologijo, tako, ki je tudi vrhunski in najnovejši modeli Galaxy S ne premorejo. Tekma na mobilnem področju je očitno postala prehitra, da bi bilo mogoče z novostmi čakati na vsakoletno pomlad, ko podjetje predstavi najnovejše modele S, ali jesen, ko na ogled postavi nove Note. Tudi tokrat preizkušeni Galaxy A70 se ponaša s tako novostjo – polnjenjem akumulatorja z močjo 22 W.
Upamo si trditi, da je tržišče za telefone, ki so cenejši od 300 evrov, nadpovprečno veliko. Še več, tudi telefoni, ki stanejo manj kot 200 evrov, se dobro prodajajo, morda celo bolje. Obstaja namreč velika skupina prebivalstva, ki ne da prav nič na zunanji videz, bleščeče velike ploskve, morda celo z jabolčnim logotipom, ki jih tiščimo k ušesom. In ne da prav nič na najnovejše pritikline, kot so brezžično polnjenje, zasloni od roba do roba, zasloni, ki so stalno vključeni, in podobno. Potrebujejo le telefon, s katerim se da telefonirati, izmenjevati sporočila, morda kdaj pregledati elektronsko pošto in morebiti poslušati glasbo, prek Youtuba.
Panasonicov novinec formata 35 mm se že na prvi pogled razlikuje od večine, kar so do zdaj podobnega predstavili Sony, Nikon ali Canon.
Acer ponuja v svoji seriji Swift majhne, tanke in mobilne prenosnike, ki pa z dovolj ugodnimi cenami merijo tudi na nekoliko manj zahtevne uporabnike. V preteklosti smo že preizkusili nekaj teh modelov in bili z njimi kar zadovoljni. Novinec Swift 1 z oznako SF113-31-P77Q nadaljuje zgodbo tankih prenosnikov s solidnim aluminijastim ohišjem, gre pa za najcenejši do zdaj preizkušeni model iz te družine.
Prejšnji mesec smo preizkusili Acerjev Aspire 5 v petnajstpalčni različici, tokrat pa smo pod drobnogled vzeli še njegovega večjega, sedemnajstplačnega brata. Še vedno gre za prenosnik Aspire 5, le da tokrat nosi podrobnejšo oznako A517-51G-59K3. Prenosnik je namenjen domačim uporabnikom pa tudi manjšim podjetjem, kjer je cena pomemben dejavnik pri izbiri računalnika.
Igro, ki jo je začel Gopro, bodo očitno končali drugi igralci, zadnji med njimi, ki zabija žeblje v njegovo krsto, je kitajski DJI.
Računalniki in moderni grafični vmesniki omogočajo nove dimenzije poučevanja matematike, s katerimi se lahko odmaknemo od računstva k razumevanju konceptov. GeoGebra je brezplačni ekosistem aplikacij, pripomočkov in lekcij, ki je namenjen tako učiteljem matematike kakor učencem, koristi pa tudi študentom.
iPadu se je po nekajletnem upadu prodaja umirila in celo malo raste. Tablice za zdaj pač še niso odvzele primata prenosnikom in ga še kar nekaj časa ne bodo. Tudi zato, ker se z Android tablicami nihče več zares ne trudi.
Acerjeva linija prenosnikov Aspire je namenjena domačim uporabnikom, saj že leta ponuja solidno razmerje med zmogljivostjo in ceno. Novi Aspire 5 (z oznako A515-51G-56TJ) je kar dobro opremljen in meri na malenkost zahtevnejše domače uporabnike ter manjša podjetja.
Acer je pred kratkim napovedal novo linijo računalnikov, imenovano ConceptD, z njo pa merijo na ustvarjalce, od grafičnih oblikovalcev do fotografov in (bodimo iskreni) »vplivnežev«. Zelo očitno pa imajo v mislih tudi Apple in njihove prenosnike ter namizne računalnike. V sklopu linije ConceptD so namreč poleg prenosnikov predstavili tudi nekaj zmogljivih namiznih računalnikov in natančnih monitorjev z ločljivostjo 4K. Pri vseh poleg zmogljivosti poudarjajo tudi oblikovno dovršenost.
Cubot je nekoliko manj znani kitajski proizvajalec pametnih telefonov, ki meri predvsem na nižji cenovni in zmogljivostni razred. Novi model Nova zaseda vstopno mesto med njihovo ponudbo, saj gre za trenutno najcenejši telefon v naši tabeli – velja okoli sto evrov, v naših spletnih trgovinah kak evro več, v tujih pa tudi kak evro manj.
Nad Sonyjevimi cenejšimi telefoni v zadnjih letih nismo bili pretirano navdušeni. Glavni problem je zmogljivejša konkurenca nekaterih manj razširjenih znamk, denimo Xiaomi, kjer enostavno dobimo več za isti (ali podoben) denar. Sony se je sicer lahko vedno pohvalili s kakovostjo izdelave, a so ga tudi tu nekateri konkurenti začeli prehitevati (denimo Nokia).
Verjetno ni daleč čas, ko se bo Sony odločil obupati nad svojimi mobilnimi telefoni. Tekma se namreč zdi že nekaj časa izgubljena, zmagujejo pač Samsung, Huawei (za zdaj še) in drugi Kitajci (in do neke mere še Applov iPhone). Sony je kot podjetje sicer še vedno (ali pa spet) zelo uspešen, vendar le na račun izdelave in prodaje komponent (tipala za fotoaparate, tudi telefonske!) ter seveda na račun posla s konzolo Playstation. In vendar se tudi na področju pametnih telefonov še vedno trudijo, ponavadi v drugih smereh kot konkurenca, včasih tudi v res nenavadne smeri.
Huaweijeva taktika prodaje telefonov srednjega cenovnega razreda (malce nad 300 evri) je že nekaj let enaka – imenu trenutno aktualnega vrhunskega modela dodajo pripono »lite«. Sliši se logično in pošteno – za manj denarja bo uporabnik prejel malce (»lite«) slabši model od tistega, za katerega vsi vemo, da je največ, kar se dobiti da. Še več, po osebnih izkušnjah marketing deluje celo tako dobro, da je povprečnim uporabnikom »vse ravno« – P30, P30, P30 Lite, to je vse »isto«. Vendar, žal, ni, saj modeli Lite z vrhunskim bratcem nimajo prav veliko zveze. In to, čeprav gre za dober telefon, velja tudi za tokrat preizkušeni Huawei Pro 30 Lite.
Veselo učenje programiranja v zgodnjih letih je očitno postalo nova mantra. Ker pa starši pri tem nismo najboljši, nišo zapolnjujejo številni in raznoliki proizvajalci ter njihovi izdelki. Tokrat je v naše roke zašel tajvanski prototipni izdelek Mojobot, skupni izdelek podjetij Silverlit in Project Lab.
Pametne ure in zapestnice počasi pridobivajo navdušence, v spletnih trgovinah najdemo tudi veliko modelov manj znanih proizvajalcev. To velja tudi za preizkušeno uro Trevi T-Fit 280.
Tradicionalno je Google na svoji največji razvojni konferenci predstavil že precej zrelo preizkusno različico naslednjega rodu Androida. Številska oznaka rodu je 10, črkovna pa Q. Preizkusimo jo lahko na do zdaj največjem številu različnih naprav.
Ko je moderni svet začel ustvarjati nepregledne količine podatkov, je kazalo, da nihče več ne bo nikoli obveščen o vsem dogajanju. Besedila je bilo enostavno preveč. Toda tehnološki razvoj je kmalu pripeljal do umetne inteligence in strojnega učenja, ki sta dala orodja za samodejno prečesavanje spleta in združevanje novic. Zdaj računalniki berejo namesto nas in pripravljajo povzetke ter analize. Event Registry je slovensko orodje, ki to obvlada.
Novi Nikonov Coolpix A1000 meri na zahtevne uporabnike, ki si želijo zmogljiv, a hkrati skoraj žepni fotoaparat. Na tem področju je v zadnjih letih veliko res močne konkurence in ti aparati imajo v mislih tako zahtevne domače uporabnike kot tiste, ki sicer uporabljajo katerega od DSLR, a si želijo še žepni aparat.
Nikon v svoji družini kompaktnih aparatov Coolpix s črko »B« označuje malenkost večje modele z velikim razponom goriščnic – to, čemur pravimo aparati »superzum«. Novi B600 se tako uvršča med starejša modela B700 in B500, oba smo sicer preizkusili že leta 2016. Od prvega prevzema nekoliko daljši objektiv, od drugega pa manjše, kompaktnejše ohišje.
Področje profesionalnih reporterskih fotoaparatov je v praksi razdeljeno med dva glavna igralca in prostora za novince praktično ni oziroma morajo pokazati bistveno več za vstop v visoko družbo.
Če boste pregledali prodajo digitalnih fotoaparatov za zadnjih nekaj let, boste opazili le eno stalnico – bolj kot ne strmo upadanje iz leta v leto.
Honor 10 je manjši in cenovno dosegljiv telefon, saj ga ponekod v tujini dobimo celo za 300 evrov (slovenske trgovine ga prodajajo za 390). Strojno nikakor ni podhranjen, saj ima 4 GB pomnilnika in kar 128 GB shrambe, kar je za ta cenovni razred zelo dobro. Vgrajen je predzadnji Huaweijev paradni procesor Kirin 970, v praksi pa je telefon normalno odziven, delovanje pa dovolj hitro.
Honor je Huaweijeva blagovna znamka, tega ne smemo pozabiti, in še nedavno je veljalo, da so Honorjevi telefoni le bolj ali manj preimenovani modeli, ki se prodajajo pod imenom Huawei. Vendar se časi spreminjajo, telefoni pa vse bolj postajajo »lego kocke«, kot smo jih že desetletja vajeni pri osebnih računalnikih. Rekli bi, da obstaja toliko telefonov, kot je mogočih kombinacij strojne opreme, od procesorjev do zaslonov, pa še bi se zmotili. Kajti po novem je običajno, da se celo telefoni istega imena razlikujejo med seboj – nimajo le različno velike shrambe (tega smo vajeni že od nekdaj), ampak imajo lahko tudi različne velikosti pomnilnika.
Vrag je, kot kaže, vzel šalo in Samsung na Huaweijevo ofenzivo odgovarja z vsemi topovi. Nekoč je bilo treba čakati celih 12 mesecev, da so luč sveta ugledale tehnološke novosti, ki so jih pripravili v tem korejskem podjetju, pa še te so se pojavile le v najdražjih modelih Galaxy S. No, danes je 12 mesecev očitno predolga doba, zato novosti kapljajo sproti. Vse, kar premorejo veliki (Galaxy S), pa zelo hitro dobijo tudi »srednji« (Galaxy A). Včasih še celo prej – prvo širokokotno kamero v svetu Samsung je, denimo, lansko jesen pridobil model Galaxy A9, modeli S (10) so jo povzeli šele spomladi.
Tezavri ali slovarji sopomenk so že stara orodja, kjer so zapisane bolj ali manj ustrezne sopomenke besed v jeziku. Klasični so nastajali počasi, ob pisanju slovarjev, moderna tehnologija pa omogoča uporabo računalniških jezikovnih modelov, ki funkcijo tezavrov še širijo.
Pisanje o namiznem računalniku leta 2019 nima prav udarne razburljivost, kot jo je imelo še pred nekaj let, no, raje desetletji. Pa vendar.
Predvajanje glasbe kjerkoli in s katerekoli naprave na prenosnem zvočniku je trenutno zelo priljubljeno, prikazovanje gibljivih slik na enako priročen način pa je logičen naslednji korak. Preverili smo, ali je mogoče v prenosno in priročno obliko vgraditi tehnologijo, ki zadovoljivo opravlja nalogo projektorja, in ali si uporabniki sploh želimo prenosnih prikazovalnikov velike slike.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
