Antični Odisej je poročal o sirenah, ki so nič hudega sluteče popotnike vabile na stranpoti. V sodobnejših časih imamo t. i. platforme za digitalno distribucijo iger. To so bleščeči portali za prodajo zabave, posejani z mamljivimi vabami, s katerimi poskušajo ujeti še kakega od približno poldruge milijarde »gejmerjev« na tem planetu. In, ne, vosek v ušesih prav nič ne pomaga.
Spoštovane mame in žene, če ste slučajno po tihem računale, da boste ob letošnjem novoletnem darilu svojemu možu ali potomcu zvozile s puloverjem in čokolado … Nak. Kaj takega se v letu, ko sta tako rekoč hkrati na trg prišla novi Playstation in Xbox, preprosto ne spodobi.
Google jim ima 20, še trije so v gradnji, Microsoft kar 160. Za Amazon niti ne poznamo števila, vemo pa, da ima po svetu vzpostavljen nekakšen svoj vzporedni internet. Govorimo o podatkovnih centrih. Kaj pa slovenska podjetja? Drži, večina jih je premajhnih, da bi vzdrževala svoje strežniške gredice, kljub temu pa se tudi pri nas, za sedmimi ključavnicami skrivnosti, skrivajo solidne in zmogljive ustanove.
Potem ko smo uspešno izpolnili delovno okolje, družini pa pojasnili, da je tisti geforce za tisočak pravzaprav kartica proti vplivom omrežij 5G, napoči trenutek, ko je treba razmišljati o tistem najpomembnejšem. Zabavi!
Koliko se bodo podražili računalniki, telefoni in diski? Društvo Kopriva po skoraj 25 letih začenja zbiranje nadomestil za zasebno reproduciranje in ocene govorijo, da naj bi poslej za avtorje letno zbrali okoli 2,8 milijona evrov.
Osebno veljam za velikega podpornika dela na daljavo. Tako si namreč zadnjih 15 let pretežno služim kruh, v enem od slovenskih podjetij pa celo pogodbeno sodelujem pri razvoju s tem povezane programske platforme. Sem navdušenec, ki je donedavna menil, da se da velik delež BDP ustvariti od doma in da so sestanki v živo stvar preteklosti ter narcisizma ljudi, ki se radi dajo poslušati.
V dobi, ko se vsi radi digitalno razkazujemo, je samo še vprašanje časa, kdaj bomo zaželeli snemati dogajanje na zaslonu svoje mobilne naprave. Tokrat take, na kateri je nameščena platforma Android.
V življenju si včasih vroče zaželimo, da bi lahko za trenutek postali kdo drug. Z drugimi lastnostmi in novimi spretnostmi. Chuck Norris, recimo. Pa žal ne gre. Take meje pa se da zlahka prestopiti v svetu programske opreme oziroma operacijskih sistemov, in to z emulatorji. Gre za programsko opremo, redko tudi strojno, ki gostiteljskemu sistemu omogoča poganjanje aplikacij za gostujoči sistem.
Ko govorimo o pametnih telefonih, je skoraj vedno v ospredju njihova zmogljivost. Kaj vse zmorejo hkrati in kako veliko množico pik jim uspe spraviti na zaslon. Med nami pa so tudi ljudje, ki potrebujejo ravno nasprotno. Govorimo o starejših, slabovidnih, bolnikih s parkinsonovo boleznijo, tresavico in z drugimi boleznimi, torej posameznikih, ki se v običajnih uporabniških vmesnikih le stežka znajdejo. Kar na koncu vodi v odpor do uporabe modernih tehnologij, kar je – upam, da se strinjamo – docela narobe.
So električni skiroji le modna muha, ki je povrhu vsega še nevarna, ali resno prevozno sredstvo, ki se bo prijelo?