Objavljeno: 22.12.2020 | Avtor: Matic Gselman | Monitor Januar 2021

Test Playstation 5 - Čista petka!

Spoštovane mame in žene, če ste slučajno po tihem računale, da boste ob letošnjem novoletnem darilu svojemu možu ali potomcu zvozile s puloverjem in čokolado … Nak. Kaj takega se v letu, ko sta tako rekoč hkrati na trg prišla novi Playstation in Xbox, preprosto ne spodobi.

Igralne konzole so nadvse zanimivo tehnološko področje. Naprave, ki jih trije glavni ponudniki – ob Sonyju še Microsoft in Nintendo – običajno prenavljajo na šest, sedem, včasih še več let, morajo biti zasnovane vizionarsko. Jasno, skozi celotno obdobje morajo poganjati igre, te pa morajo po videzu in vsem ostalem še vedno konkurirati tistim na drugih platformah (beri: osebnih računalnikih). Grafični napredek pa, vemo, bezlja, zato je skorajda vsaka generacija konzol na svoj način revolucionarna. No, ene bolj, druge manj. Od obeh letošnjih novincev nam je prvi prišel pod roke PS5. Kam torej sodi?

Pripravljeni? Gremo!

Prvo presenečenje, ki ga doživimo pri razpakiranju novega Playstationa, je njegov videz. Ohišje je ogromno, zanimivih nepravilnih oblik do te mere, da boste zagotovo kukali v navodila že, ko ga boste želeli postaviti na mizo. Na mizo? Sony je novinca oblikoval za piedestal, če pa živite v enem od onih »fensi« minimalističnih stanovanj, z belim pohištvom in osamljenimi zlatimi jabolki, ga za občudovanje obiskovalcev mirno posadite nekam na sredo dnevne sobe. Zlasti ko je postavljen pokonci, bosta skoraj pol metra visoki beli oplati, ki kot sendvič objemata črno sredico, iz daljave dajali vtis trenutno zelo popularnega monolita. Dalje, škatla tehta osupljive štiri kilograme in pol ter pridobi spoštovanje takoj, ko jo prvikrat vzamemo v tresoče roke.

Za katerikoli položaj se boste odločili, v obeh primerih je zaradi kroženja zraka priporočljivo uporabiti priloženo stojalo, brez njega se v vodoravni legi vse skupaj tudi nelagodno guga. Stojalo je na videz ceneno, a domiselno in na koncu res dobro opravlja svojo nalogo: škatla je kot pribita. Ustavimo se še pri opremljenosti ohišja z vmesniki: na zadnji strani najdemo ethernet, HDMI 2.1 ter dva vhoda USB-A. Še eden teh se nahaja na sprednji strani, ob njem pa še en USB-C. To je vse.

Ah, da ne bomo samo hvalili. Kupili ste napravo, vredno nekaj sto evrov, in Sony vam je kot z Gorenjcem križani Škot odmeril za kak meter napajalnega kabla in prav toliko povezave HDMI. Če nimate namena vsega skupaj postaviti nekam za televizor, vas pred prvim napadom na digitalne zlikovce najverjetneje čaka še preklinjajoč obisk trgovine.

 

Prižig

Prvo, kar opazimo, je tišina. PS5 je srhljivo tih v primerjavi s predhodnikom, ki po nekaj mesecih uporabe pridobi zvok sesalnika, enako bučen je bil, zlasti med vrtenjem ploščkov, tudi PS3. Odlično opravljeno, če je to pravi razlog za obilnejše ohišje. Razveseli nas kanček domačnosti, ki kaže, da vsega v preizkušenem ekosistemu vendarle ne gre spreminjati. Diode na ohišju se pri vklopu iz modre obarvajo v nevsiljivo belo, v stanju počivanja pa svetijo oranžno. Tako kot smo vajeni.

Dodobra znan se zdi tudi uporabniški vmesnik, a je v resnici tudi ta osvežen, prenova pa gre znova v smeri poenostavljanja. Pohvalno, čeprav bi se snovalci počasi že lahko kaj naučili od kolegov, ki kujejo iOS ali Android. Glavna delitev zdaj poteka po liniji igre in mediji. Zadnje zastopa predvsem nabor pretočnih storitev, ki napravo zaokroži v domači zabaviščni center.

Pohvalimo lahko tudi vpis v platformo PS, ki ga je, da se ne mučimo z iskanjem tipk prek igralnega ploščka, mogoče elegantno opraviti tudi prek aplikacije na telefonu. Še vedno pa nas na začetku pričakajo splošni pogoji norih razsežnosti. Mar sploh obstaja živo bitje, ki se ob prvem prižigu nove konzole najprej posveti za Vojno in mir dolgemu pravniškemu čtivu?

 

Mašinerija

V strojnem pogledu je PS5 pošast z rodovnikom AMD. Osemjedrni procesor AMD Zen 2 arhitekture je uparjen s pri AMD posebej za to zasnovanim grafičnim procesorjem RDNA 2. Ta zmore procesirati 10,28 teraflopsa v primerjavi z 1,84 teraflopsa, kar je premlel PS4. V zapregi je še 16 GB delovnega pomnilnika GDDR6 s prepustnostjo 448 GB/s in 825 GB zapisljivega SSD. Gre za NVMe (Non-Volatile Memory Express) SSD, ki namesto prek SATA deluje na vodilu PCIe, zaradi česar se pogovarja neposredno s procesorjem in je zato bliskovito hiter. Pri zapisovanju nestisnjenih podatkov zmore 5,5 GB/s. Posledica so res hitri nalagalni časi, tudi pri novih, z grafiko nabitih igrah. Za nekoliko bolj oprijemljivo primerjavo pa smo mu vendarle ob bok postavili nalaganje Call of Duty: Black Ops Cold War na PS4. Pri PS5 boste na vsakokratno vstajenje od mrtvih čakali približno polovico manj časa.

Sistem zmore v skrajnih primerih pognati grafiko HDR ločljivosti 4K s 120 sličicami na sekundo, pri tem pa močno polepšati svetlobne učinke s tehnologijo Ray tracing, ki jo lepo demonstrira drugi prednaloženi premierni naslov za PS5 – Spider-Man: Miles Morales. A to je tudi igra, ki nas glede grafičnih učinkov v praksi postavi na nekoliko bolj realna tla. Ponudi namreč alternativo med lepoto in zmogljivostjo. V prvem primeru boste sicer deležni Ray tracinga, a le s 30 sličicami na sekundo, v drugem pa boste še vedno precej nabrito grafiko gledali pri striktnih 60 sličicah na sekundo in morda zato nekoliko bolj uživali v igranju.

Še to: zaradi prednaloženega operacijskega sistema uporabnega diska ostane le še 667,2 GB. Veliko? Malo? Na našem sistemu je po obeh omenjenih igrah PS5 ostalo prostora za še kak ducat tistih od PS4. A ker se bo na disku hitro znašlo še vse kaj drugega, bi si morda želeli kaj več shranjevalnega prostora. Tega je resda moč razširiti z vgradnjo dodatnega notranjega pogona SSD, česar Sony za zdaj iz neznanega razloga še ne dovoljuje, vrata so namreč blokirana. Druga možnost pa je priklop takega ali drugačnega zunanjega diska prek USB. Seveda s tem izgubite tisti ključni atribut vgrajenega diska, hitrost.

Ob koncu strojne inventure omenimo še, da ima dražja različica konzole dodan še optični pogon 4K UHD Blu-ray. A ker se je Sony lotil izdelave lastnega prostorskega zvočnega standarda Tempest 3D, konzola ne podpira standardov Dolby Atmos oziroma Dolby Vision in bo za pravo cineastično doživetje s ploščkov in prej omenjenih pretočnih storitev nekoliko zaostajala za namenskimi predvajalniki, denimo Amazonovim Fire TV Cube ali Applovim TV 4K.

 

Osupljivi igralnik

Za plovbo po širnih jezerih digitalne zabave nam je Sony namenil več kot ustrezno veslo. Igralni plošček DualSense je revolucija, skrita v mehko kopreno evolucije. Če odštejemo striktno črno-belost, je na videz podoben DualShocku 4, a nekoliko težji in z daljšima ročajema. Teža je lepo nakopičena v obeh ročajih in naprava res lepo leži v roki tudi po uri igranja. Nekoliko spremenjena sta oba sprožilca, ki se jima med igranjem spreminja trdota, večja je drsna ploščica, za komunikacijo s soigralci in pronicljive monologe na Twitchu je v plošček priročno dodan tudi mikrofon.

Najbolj pa navduši potresavanje, ki zares doda k vzdušju pri igranju in se je razvojno zdaj nekako prelevilo v svojo dimenzijo dojemanja okolja. Če bo na zaslonu nekaj hušknilo mimo vas, boste to pravoverno občutili v rokah. Skakanje, brcanje, prižig motorja … Zdi se, da je moč vse prepoznati tudi z zaprtimi očmi. Med priloženimi igrami je japonsko banalna tretjeosebna platformščina Astro's Playroom, ki je v resnici nekakšen demo, namenjen prikazu zmožnosti DualSensa. Ko ga dodobra preizkusimo, sklenemo, da ta v morebitni revoluciji igra nadvse pomembno vlogo, ob njegovi pomoči se zares na povsem nov način potopimo v dogajanje na zaslonu. Druga pomembna novost je prilagojenost časom Twitcha, Youtuba in drugih platform za predvajanje igranja v živo. To je prek novega menija, ki ga na dno zaslona prikličemo s pritiskom na tipko PS, mogoče začeti kar sredi igranja ali pa po sistemu slika v sliki med igranjem predvajati videoposnetke.

Mimogrede, z enim polnjenjem ploščka, ki poteka prek prednjega vmesnika USB-C, boste lahko tako ali drugače reševali svet kakih šest ur.

 

Sodba

Pri nekaterih preizkusih preprosto nima smisla biti na silo kritičen. PS5 je »kul« in dobra naložba v igralno bodočnost. Strojna zasnova je impresivna. Surova moč v kombinaciji z zelo pohitrenim nalaganjem je zagotovo dejavnik, ki bo prepričal marsikoga. Končno je tu še presunljivo dober igralni plošček. V resnici za evrski petstotak PCja za igre ne boste ugledali niti iz daljave, plus, da ga bo v trajanju povprečne življenjske dobe konzole najverjetneje treba kupiti še enkrat.

Končno, če ste že do zdaj živeli v veseli deželi Playstationa, potem je dobra novica za vas skorajda stoodstotna združljivost s PS4. Deluje pri veliki večini naslovov in tisti, ki ste jih v preteklosti že kupili, vas bodo nared za prenos in namestitev pričakali v posebnem razdelku knjižnice. Po drugi strani pa združljivost ne seže do PS3, kar je malček slabše od početja Microsofta, kjer boste na Xbox Series X lahko igrali tudi igre z njegovega pradedka, Xbox 360.

Naštejemo lahko tudi dejstva, ki ne govorijo v prid hitenju z nakupom. Prehod na 4K vizualno morda ni tako spektakularen, kot je bil tisti na HD, smešna je tudi bodoča, a nejasna možnost razširitve shranjevalnega prostora. Zlasti uporabnike v otroških sobah bo motilo veliko in težko ohišje, v tem primeru je morda modro počakati na lite različico, ki bo zagotovo prišla. Končno je tudi knjižnica iger, pisanih prav za PS5, trenutno še precej tanka, in če posedujete predhodnika, kratkoročno ne boste prav veliko pridobili.

Po drugi strani pa nekaj zagotovo drži. Če si boste PS5 omislili, bo delo od doma nekaj časa zelo trpelo.

 

Sony Playstation 5

igralna konzola

Izdeluje: www.sony.com

Prodaja: Bolje založene trgovine.

Cena: 400 EUR (izdaja Digital brez optične enote), 500 EUR (z optično enoto).

Za: Odličen igralni plošček, zmogljivost.

Proti: Velikost in teža, odmera shranjevalnega prostora.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji